Jedro

S tem ko je objekt zaklenila, ključev pa ni izročila tožencema, je izkazala, da ima nad njim posest. Posest se lahko izvršuje neposredno (fizična prisotnost, izvajanje del) ali posredno (zaklep, nadzor, preprečitev dostopa drugim). Prekinitev del zaradi neuspešnega dogovarjanja s tožencema pa ne pomeni izgube posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku deloma ugodilo; ugotovilo je, da sta toženca z vselitvijo v stanovanje motila tožnico v neposredni mirni posesti stanovanja. Tožencema je naložilo, da vzpostavita prejšnje posestno stanje ter se iz stanovanja izselita; hkrati jima je prepovedano, da v bodoče s takimi ali podobnimi ravnanji posegata v tožničino posest (I. točka izreka). Kar je zahtevala tožnica več - ugotovitev, da sta jo toženca motila s tem, ko sta izvajala gradbena dela betoniranja temeljev za škarpo in lopo, ter odstranitev vseh betoniranih temeljev - je zavrnilo (II. točka izreka)

2.Toženca odločitve sodišča ne sprejemata in zoper njo vlagata pritožbo, v kateri uveljavljata vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagata, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne; podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožnika menita, da tožba ni pravočasna. Sodišču očitata, da se ni opredelilo do SMS korespondence z 19. 2. 2024 in ni zaslišalo priče A. A., njune nepremičninske posrednice. Opozarjata da je bil tožničin pooblaščenec B. B. na sestanku 14. 2. 2024 seznanjen, da imata sporno nepremičnino v posesti. Poudarjata, da tudi plačevanje računov za tekoče stroške izkazuje obstoj njune posesti. Zatrjujeta, da sta posest pridobila že v januarju 2024 in s tem je bila tožnica seznanjena. Ves čas sta imela neoviran dostop do objekta. Zaklepanje objekta ne dokazuje izključne tožničine oblasti.

3.Pritožba je bila vročena v odgovor tožnici, ta pa se nanjo ni odzvala.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Materialnopravno izhodišče v obravnavani zadevi predstavlja določba 33. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje.

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva in odločitev razumno obrazložilo. Pri tem ni zagrešilo kršitev, ki jih izpostavlja pritožba. Ugotovilo je, da sta toženca kot kupca s tožnico 3. 4. 2023 sklenila kupoprodajno pogodbo o nakupu zemljišča in izgradnji stanovanja. Tožnica je v januarju 2024 zaradi neplačil tožencev prenehala izvajati dela in objekt zaklenila. Ključe stanovanja je 12. 1. 2024 izročila monterju C. C., ki je v stanovanju opravljal montažo pohištva po naročilu tožencev. Monter je po zaključeni montaži ključ stanovanja izročil drugemu tožencu. Toženca sta se 11. 3. 2024 vselila v stanovanje in od takrat naprej v njem bivata, čeprav tožnica še ni opravila vseh del in še ni bila izvršena primopredaja stanovanja.

7.Procesno gradivo nudi podlago za zaključek, da sta toženca imela v času gradnje dostop do objekta (stanovanja). Dela sta lahko spremljala, jih nadzirala, dajala izvajalcem (npr. monterju ) navodila. Šele s (samovoljno) vselitvijo v stanovanje 11. 3. 2024 pa sta prevzela dejansko oblast nad stanovanjem. S tem se je kvalitativno spremenila oblika njune posesti. Zato prav vselitev predstavlja odločilni mejnik.

8.Toženca nista uspela izkazati, da jima je tožnica že 12. 1. 2004 izročila ključe stanovanja in da sta takrat prevzela posest nad stanovanjem. V 18. in 19. točki obrazložitve je sodišče prepričljivo in razumno pojasnilo, da je tožnica ključe izročila mizarju, ne pa tožencema. Zakoniti zastopnik tožnice je toženca 12. 2. 2024 pozval k vrnitvi ključev, drugi toženec pa mu je odgovoril, da mizar del še ni zaključil. Zato so neprepričljivi pritožbeni očitki, da sta toženca posest pridobila že v januarju 2024 in da je bila tožnica s tem seznanjena. Toženca sta namreč dejansko posest na objektu pridobila 11. 3. 2024, ko sta se vanj vselila. Tožničinih trditev, da je za njuno vselitev izvedela šele 19. 4. 2024, nista uspela z ničemer izpodbiti. Računi za elektriko - ti izkazujejo višji znesek za mesec marec 2024 - sami po sebi še niso zadosten dokaz. Ker sta toženca posest nad stanovanjem prevzela z vselitvijo 11. 3. 2024, okoliščine iz februarja 2024 (sestanki z B. B. in SMS‑korespondenca z D. D.) na odločitev ne vplivajo. Enako velja glede (ne)izvedbe dokaza z zaslišanjem A. A., saj je bila priča predlagana (le) v zvezi z dogovori v mesecu februarju 2024. Pritožbena zatrjevanja glede položaja B. B. v odnosu do tožnice, pa so - upoštevaje dejstvo, da sta toženca dejansko oblast nad nepremičnino prevzela z vselitvijo 11. 3. 2024 - nepomembna.

9.Pritožba zmotno meni, da tožnica od januarja 2024 ni zatrjevala oziroma izkazala posesti na spornem objektu (stanovanju). Ker pravdni stranki nista dosegli ustreznega dogovora glede primopredaje in zaključnih del, je tožnica objekt v januarju 2024 zaklenila in z deli prenehala. To pa ne pomeni, da je izgubila posest nad objektom. Nasprotno, s tem ko je objekt zaklenila, ključev pa ni izročila tožencema, je izkazala, da ima nad njim posest. Posest se lahko izvršuje neposredno (fizična prisotnost, izvajanje del) ali posredno (zaklep, nadzor, preprečitev dostopa drugim). Prekinitev del zaradi neuspešnega dogovarjanja s tožencema pa ne pomeni izgube posesti.

10.Tožnica je v tožbeni naraciji poudarila, da toženca z uporabo in predelavami v stanovanju izvajata posege, kar lahko vpliva na pridobitev uporabnega dovoljenja. Onemogočen ji je dostop na objekt, izvedba zaključnih meritev vseh sistemov, z uporabo stanovanja se dogajajo poškodbe na stenah, opremi. Takšna nepremičnina ne more biti predana v nedotaknjenem stanju, toženca pa lahko te okoliščine zlorabita za reklamacijo ob primopredaji. Takšno samovoljno ravnanje bi ji lahko preprečilo pridobitev uporabnega dovoljenja in dolgotrajno nemožnost vselitve v objekt. S temi navedbami je določno pojasnila tako odvzem posesti kot tudi njeno oviranost pri izvrševanju.

11.Pritožba ni utemeljena, prav tako niso podani razlogi iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Zato je bila pritožba zavrnjena, izpodbijani sklep pa potrjen (2. točka 365. člena ZPP).

12.Odločitev o pritožbenih stroških tožencev je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.