Jedro

Način zdravstvene obravnave v UPK X. in postopanje policije nista predmet presoje pri odločanju o utemeljenosti pritožbe zoper sklep o zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotnemu udeležencu omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, nasprotni udeleženec pa se zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike X. najdlje do vključno 10.7.2023. 2. Zoper ta sklep se je pritožila najbližja oseba, sin nasprotnega udeleženca. Navaja, da pritožbo vlaga zaradi nespoštovanja pravic pacienta gospoda A. A. in zaradi prekoračitve uradnih pooblastil s strani uradnih oseb. Oče ni dobil varne, kakovostne in primerne zdravstvene obravnave. Bil je brez slušnega aparata, ki ga sicer uporablja, zato ni mogel komunicirati. Ostal je brez ustrezne zdravstvene obravnave glede na njegovo splošno stanje, kar je rezultiralo z nastopom njegove smrti. Prekršene so bile tudi obveze o roku obveščanja bližnjih oseb, tako je skupaj z bratom bil šele sedem dni potem, ko je bil oče odpeljan iz lastnega stanovanja, obveščen o njegovem pridržanju. Iz sklepa ne vidi razloga za intervencijo policije, še manj pa za uporabo prisilnih sredstev – lisic. To pritožbo vlaga, ker ima pravni interes, da se ugotovi neutemeljenost pridržanja njegovega očeta v UPK X. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr1), glede na ugotovljena dejstva pa je bilo pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Sklep ima tudi vse razloge o odločilnih dejstvih.

5. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Glede na pritožbene trditve še dodaja, da imajo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje oporo v izvidu in mnenju izvedenke psihiatrične stroke dr. B. B., medicinski dokumentaciji ter zaslišanju nasprotnega udeleženca. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so bili podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode zadržani osebi. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedenskem mnenju, izhaja, da je šlo pri nasprotnem udeležencu za akutno poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije, hude in kronične duševne bolezni. Posledično je bila pri osebi hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Zaradi porušene realitetne kontrole, pod vplivom bolezenskih simptomov, je nasprotni udeleženec ogrožal svoje življenje in hudo ogrožal svoje zdravje zaradi nesposobnosti skrbi zase, za ustrezno prehrano, hidracijo in higieno, ob čemer je prišlo do motenj elektrolitov in tudi pomanjkanja vitaminov ter življenjsko potrebnih elementov, ki jih ni vnašal s hrano. Nasprotni udeleženec je tudi hudo ogrožal svoje zdravje zaradi nejemanja zdravil, ob čemer se bolezen še dodatno kronificira.

6. Glede na navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča bili podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr. Poseg v ustavnopravno varovane pravice osebe je imel torej vso potrebno zakonsko podlago.

7. Iz podatkov spisa in izpodbijanega sklepa je tudi razvidno, da je bil nasprotni udeleženec zaslišan, da je bil sicer naglušen, da je del vprašanj razumel, na nekatera pa odgovarjal pisno sam šele, ko so se mu napisala. Iz odgovorov je bilo razvidno spremenjeno mišljenje v okviru osnovne duševne bolezni, psihoze. Pritožnik ne pojasni, kako bi uporaba slušnega aparata vplivala na odločitev sodišča, saj konkretno ne izpodbija ugotovitev sodišča glede samih pogojev za pridržanje. Ne drži pa niti trditev pritožbe, da nasprotni udeleženec ni mogel komunicirati, saj takšna navedba nasprotuje podatkom spisa. Tudi sicer sodišče ni bilo seznanjeno, da je nasprotni udeleženec posedoval slušni aparat oziroma ga uporabljal. Iz obvestila direktorja sodišču o sprejemu brez privolitve v nujnih primerih na oddelek pod posebnim nadzorom je razvidno, da pod rubriko osebno ime najbližje osebe ni podatka. Zato sodišče pritožnika kot najbližje osebe ni moglo obvestiti o postopku in v zvezi s tem kršitev ni podana. Je pa nasprotnega udeleženca v postopku zastopala in varovala njegove interese po uradni dolžnosti postavljena odvetnica C. C. 8. V obravnavanem primeru je moralo pritožbeno sodišče presoditi, ali so bili podani zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, pri čemer pa sam način zdravstvene obravnave v UPK X. in postopanje policije nista predmet presoje pritožbenega sodišča v tem postopku.

9. Iz podatkov spisa je še razvidno, da je nasprotni udeleženec dne 13.5.2023 zaključil zdravljenje in bil dne 14.5.2023 odpuščen iz UPK X. Po navedbah pritožnika kot najbližje osebe je nasprotni udeleženec nato žal umrl. 10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik ne uveljavlja nobene druge kršitve postopka pred sodiščem prve stopnje, samo pa prav tako ni zaznalo nobene od tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo najbližje osebe zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Ur. l. RS, št. 77/2008 s spremembami