Jedro

Samo v izjemnem primeru, da do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom niso bila opravljena dejanja zavarovanja (rubež in/ali vpis, predznamba), lahko sodišče v postopku zavarovanja ugotovi, da upnik do tedaj ni pridobil (pogojne) ločitvene pravice ter ustavi postopek zavarovanja po prvi točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Sicer pa mora sodišče, ki je odločalo v postopku zavarovanja, prepustiti odločanje o (terjatvi in) ločitveni pravici stečajnemu (oziroma po prerekanju in napotitvi pravdnemu) sodišču ter razmerju upnik-dolžnik, ne da bi izven stečajnega postopka odločalo o tem ter posegalo vanj. Če stečajni upravitelj (in ostali upniki) ob preizkusu terjatev in ločitvenih pravic nima(jo) pomislekov zoper pravice upnika na katerem koli premoženju dolžnika, tudi ne na nepremičninah s predznambo hipoteke na podlagi predhodne odredbe, ter jo prizna(jo), sodišče v postopku zavarovanja ne more poseči v to razmerje med upnikom in dolžnikom ter upniku odvzeti priznane ločitvene pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo postopek zavarovanja s predhodno odredbo. Ugotovilo je, da je na upnikov predlog dovolilo zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo na nepremičnini. Med postopkom je bil zoper dolžnika uveden stečajni postopek, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju St 1188/2012. Z dnem začetka stečajnega postopka nad dolžnikom, to je 30. 5. 2012, je bil postopek zavarovanja prekinjen. S predhodno odredbo pridobi upnik samo pogojno zastavno pravico. Ta obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastane, če v 15 dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ker z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik ne bo izpolnil pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila pridobljena zastavna pravica s predhodno odredbo. Z začetkom stečajnega postopka preneha zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica ne obstaja več. Glede predznambe zastavne pravice na nepremičninah velja, da predznamovana pravica obstaja pod odložnim pogojem, da bo predznamba opravičena, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastane, če do poteka roka za njeno opravičitev ni opravičena. Ker se predznamba hipoteke, dovoljena na podlagi predhodne odredbe, po tretjem odstavku 52. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) lahko opraviči samo tako, da se na podlagi sklepa o izvršbi vknjiži hipoteka v vrstnem redu predznamovane hipoteke, po začetku stečajnega postopka ni več mogoče opravičiti predznamovane hipoteke, dovoljene na podlagi predhodne odredbe. Ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom tako ločitvena pravica še ni bila pridobljena. Prva točka tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) določa, da se z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom ustavi postopek zavarovanja v primeru, da upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnega izhodišča, da je bila izdana predhodna odredba s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah. Izdane so namreč bile predhodne odredbe s prepovedjo organizacijam za plačilni promet dolžnika […], z vpisom zastavne pravice v sodnem registru na lastnih poslovnih deležih dolžnika v družbah z omejeno odgovornostjo [...], z rubežem premičnin dolžnika in vpisom rubeža v register […] in z rubežem denarnih terjatev, ki jih ima dolžnik do svojega dolžnika […], ne pa predhodna odredba s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje. Vsebina predhodnih odredb, ko gre za tako vrsto dolžnikovega premoženja, je prav nastanek zastavne pravice in ne drži, da bi v takšnem primeru s predhodno odredbo nastala zgolj pogojna zastavna pravica, saj v skladu z zakonom ta nastane z izdajo sklepa o predhodni odredbi ter nadaljnjim vpisom zastavne pravice v ustrezni register. V trenutku stečajnega postopka nad dolžnikom je tako v konkretnem primeru imel (nepogojne) zastavne (in s tem ločitvene) pravice na navedenem dolžnikovem premoženju. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo druge točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in postopek prekiniti do pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev (280. člen ZFPPIPP).

Dolžnik ni odgovoril na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Ob pregledu spisovnega gradiva v okviru pritožbenih trditev upnika o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 3. 2012 (list. št. 9-15 spisa) dovolilo predlagano zavarovanje s predhodnimi odredbami, in sicer s: (a) prepovedjo organizacijam za plačilni promet […], (b) vpisom zastavne pravice v sodnem registru na lastnih poslovnih deležih dolžnika v družbah z omejeno odgovornostjo [...], (c) rubežem premičnin dolžnika in vpisom rubeža v register […] ter (d) rubežem denarnih terjatev, ki jih ima dolžnik do svojega dolžnika […]. V nasprotju s tem sklepom je sodišče prve stopnje v prvi točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je na upnikov predlog dovolilo zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo na nepremičnini. Iz nadaljnje obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje pa izhaja, da je bila takšna zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje izhodišče za sprejem izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje je namreč v tretji točki obrazložitve izpodbijanega sklepa sprejelo zaključke, da so z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom prenehale zastavne pravice in ker upnik predznamovanih hipotek na nepremičninah po začetku stečajnega postopka ne more opravičiti, zastavnih pravic na nepremičninah do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom ni pridobil, kar pomeni, da ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom ločitvene pravice upnika ne obstajajo. Zato je na podlagi prve točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek zavarovanja ustavilo. Upoštevajoč navedeno upnik v pritožbi utemeljeno poudarja, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa izhajalo iz zmotne ugotovitve, da je bila v tem postopku zavarovanja izdana predhodna odredba s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah.

Tudi sicer je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna. Samo v izjemnem primeru, da do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom niso bila opravljena dejanja zavarovanja (rubež in/ali vpis, predznamba), lahko sodišče v postopku zavarovanja ugotovi, da upnik do tedaj ni pridobil (pogojne) ločitvene pravice ter ustavi postopek zavarovanja po prvi točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Sicer pa mora sodišče, ki je odločalo v postopku zavarovanja, prepustiti odločanje o (terjatvi in) ločitveni pravici stečajnemu (oziroma po prerekanju in napotitvi pravdnemu) sodišču ter razmerju upnik-dolžnik, ne da bi izven stečajnega postopka odločalo o tem ter posegalo vanj. Če stečajni upravitelj (in ostali upniki) ob preizkusu terjatev in ločitvenih pravic nima(jo) pomislekov zoper pravice upnika na katerem koli premoženju dolžnika, tudi ne na nepremičninah s predznambo hipoteke na podlagi predhodne odredbe, ter jo prizna(jo), sodišče v postopku zavarovanja ne more poseči v to razmerje med upnikom in dolžnikom ter upniku odvzeti priznane ločitvene pravice.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), ocenilo, da ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Zato je ugodilo pritožbi upnika, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je upnik v postopku zavarovanja pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom pridobil (pogojne) zastavne pravice na vseh predlaganih predmetih, torej ali so bila opravljena tista procesna dejanja, s katerimi na podlagi ustreznih določb ZIZ pridobi (pogojno) zastavno pravico. Glede tistih predmetov, na katerih bo ugotovilo, da jih je pridobil, bo moralo počakati do pravnomočne odločitve o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic. Le glede tistih predmetov, na katerih bo z gotovostjo ugotovilo, da niso bila opravljena dejanja zavarovanja, in da tako upnik ni pridobil (niti pogojne) ločitvene pravice, pa bo lahko odločilo, kot je odločilo z izpodbijanim sklepom.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).