Jedro

Ker je upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedel vse zahtevane podatke o dolžnici in tudi vse druge potrebne podatke za opravo izvršbe, nobeden od navedenih podatkov pa ni kazal na razmerje z mednarodnim elementom, sodišče ni imelo pravne podlage za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžnici iz predloga za izvršbo s podatki v CRP niti za opravo poizvedb o tem, ali v Republiki Sloveniji obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo (I. točka izreka) ter je ta predlog zavrglo (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep je upnik po pooblaščenki vložil pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija v celoti, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb postopka. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi in zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje, dolžnici pa naloži, da mu povrne njegove pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev po zaključku, da dolžnica v Republiki Sloveniji nima nobenega premoženja. Ob tem se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa sklicevalo na tretji odstavek 18. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ter na 5. točko 22. člena _Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah_ (Bruseljska uredba I) in na tretji odstavek 40c. člena ZIZ. Pojasnilo je, da je upnik predlagal izvršbo na dolžničine premičnine, denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - OPP, ter na plačo, dolžnica pa v Republiki Sloveniji nima več prijavljenega ne stalnega in ne začasnega prebivališča, temveč ima prijavljeno bivališče v Bolgariji. Ker dolžnica v danem primeru v Republiki Sloveniji nima prebivališča, iz vpogleda v elektronsko dosegljivih evidenc pa izhaja, da tu tudi ni zaposlena in nima odprtega transakcijskega računa pri nobeni banki na tem območju, upnik pa v predlogu za izvršbo tudi ni navedel, kje se nahajajo njene premičnine, je sodišče prve stopnje nato zaključilo, da ni mogoče določiti krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, ki bi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravljalo izvršbo, to pa pomeni, da predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti.

5. Pritožnik utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za sprejem izpodbijanih odločitev.

6. Upoštevaje dejstvo, da je upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine dejansko navedel vse zahtevane podatke o dolžnici (njeno osebno ime, naslov prebivališča in davčno številko kot nedvoumen identifikacijski podatek) ter tudi vse druge potrebne podatke za opravo izvršbe, in s tem zadostil zahtevi iz drugega odstavka 41. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 16a. člena ZIZ, nobeden od navedenih podatkov pa ni kazal na to, da bi šlo za razmerje z mednarodnim elementom (zaradi katerega bi bila vprašljiva pristojnost sodišča Republike Slovenije), se višje sodišče strinja s pritožnikom, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžnici iz predloga za izvršbo s podatki v Centralnem registru prebivalstva - CRP (tretji odstavek 41. člena ZIZ), niti ni imelo pravne podlage za opravo poizvedb o tem, ali v Republiki Sloveniji obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva - dolžničina denarna sredstva pri OPP in plača (četrti odstavek 41. člena ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje bi tako v konkretnem primeru moralo izdati sklep o izvršbi brez preverjanja podatkov o dolžnici (primerjaj drugi odstavek 44. člena ZIZ) ter določiti krajevno pristojno sodišče za vodenje morebitnega nadaljnjega izvršilnega postopka in odločanje v njem (po pravnomočnosti sklepa o izvršbi) na podlagi upnikovih navedb v predlogu za izvršbo in sodišču znanih dejstev (primerjaj drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ; glej tudi četrti odstavek 44. člena ZIZ v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 40c. člena ZIZ); šele po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi pa bi sodišče prve stopnje imelo pristojnost tudi za opravo poizvedb o sredstvih izvršbe iz elektronsko dosegljivih evidenc zaradi vročitve sklepa v skladu s četrtim in petim odstavkom 45. člena ZIZ (drugi odstavek 40c. člena ZIZ). Tako izhaja tudi iz VSL sklepa I Ip 6154/2011 z dne 22. 2. 2012, ki ga upnik citira v pritožbi.

8. Ker je sodišče prve stopnje glede na prenagljen zaključek, da dolžnica v Republiki Sloveniji nima nobenega premoženja, v izpodbijanem sklepu sprejelo materialnopravno zmotni odločitvi, je višje sodišče upnikovi pritožbi ugodilo že iz tega razloga in izpodbijani sklep v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), do očitane bistvene kršitve določb postopka pa se mu ni bilo treba opredeljevati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje je v konkretnem primeru potrebna zato, ker višje sodišče glede na posebnosti izvršilnega postopka kljub ugotovitvi, kakšno je pravno relevantno dejansko stanje in kakšna bi bila pravilna uporaba materialnega prava, odločitev v izpodbijanem sklepu ne more spremeniti, saj je za izdajo sklepa o izvršbi, zoper katerega ima dolžnik pravico do vložitve ugovora, pristojno sodišče prve stopnje (primerjaj 1. alinejo 358. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter drugi in tretji odstavek 9. člena ZIZ).

10. V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje vsebinsko odloči o predlogu za izvršbo, saj je ta formalno popoln in iz njega ni razvidno, da dolžnica v Republiki Sloveniji nima nobenega premoženja.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 8 (osmih) dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, ker je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko sámo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek (drugi odstavek 357.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.