Jedro

Dokazno breme za trditve o odjavi vozila iz zavarovanja je bilo na toženi stranki, ki bi takšno dejstvo lahko med drugim lahko dokazala tudi s potrdilom o odjavi vozil iz prometa, saj je bil to pogoj za odjavo iz zavarovanja, katerega pa ni predložila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: - vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 182029/2010 z dne 13. 12. 2010 v 1. in 3. odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 9.365,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2010 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 46,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 12. 2010 dalje do plačila, vse v roku 15 dni (I. točka izreka); - odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v višini 349,00 EUR v roku 15 dni, do takrat brez obresti, v primeru zamude, ki začne teči naslednji dan po preteku 15-dnevnega paricijskega roka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se je pritožila tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, kršitve postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala spremembo izpodbijane sodbe tako, da sodišče zahtevke tožeče stranke zavrne, podrejeno pa, da sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je v tem postopku vtoževala plačilo neplačanih zavarovalnih premij po sklenjenih zavarovalnih policah in izstavljenih računih. Tožena stranka je tožbenemu zahtevku ugovarjala z navedbo, da določenih računov ni prejela ter da je vozila odjavila iz zavarovanja. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožena stranka teh trditev ni dokazala, zato je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

6. Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve in materialno pravne razloge sodišča prve stopnje. Dokazna ocena je jasna, natančna in prepričljiva, saj temelji tako na listinskih dokazih kot na verodostojnih izpovedih prič. Pritožnik neutemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje izpoved priče S. B. nepravilno ovrednotilo zaradi preveč natančnega pričanja ter poteka časa. Slednji je namreč logično prepričljivo in življenjsko sprejemljivo pojasnil način obračunavanja premij pri generalnih policah za zavarovanje motornih vozil ter pogoje in postopek odjave vozila iz zavarovanja, ki se od takrat ni spreminjal, prav tako pa je bil povsem transparenten. Iz njegovega pričanja tudi ne izhaja, da bi o povedanem zgolj sklepal, kot to zmotno očita pritožnik. Le nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno pa za uspeh s pritožbo ni dovolj.

7. Tudi zgolj nekonkretizirano sklicevanje na kršitev določb pravdnega postopka zaradi neizvedbe vseh predlaganih dokazov, s čimer pritožnik smiselno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne zadošča. Ker pritožbeno sodišče na ta pritožbeni razlog ne pazi po uradni dolžnosti, mora biti pritožba obrazložena, tej zahtevi pa pritožnik s pavšalno pritožbeno trditvijo ni zadostil. 8. Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP). Dokazno breme za trditve o odjavi vozila iz zavarovanja je bilo tako na toženi stranki, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Skladno z izpovedjo priče S. B. je utemeljeno pojasnilo, da bi tožena stranka takšno dejstvo lahko med drugim dokazala tudi s potrdilom o odjavi vozil iz prometa, saj je bil to pogoj za odjavo iz zavarovanja, katerega pa ni predložila. Zato so zgrešene pritožnikove navedbe, da gre za situacijo, ko zelo težko dokaže svoje trditve o odjavi. Ker tožena stranka o odjavi iz zavarovanja ni predložila nobenega dokaza, iz izvedenih dokazov pa izhaja nasprotno, pritožbeni očitki v tem delu niso utemeljeni.

9. Pritožnik ne more doseči drugačne odločitve niti z vztrajanjem pri ugovoru, da tožena stranka spornih računov ni prejela. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka vseh računov ni predložila računovodskemu servisu ter da je stanje odprtih obveznosti usklajevala tudi mimo njega, česar pritožnik ne izpodbija. Zato le dejstvo, da je tožeča stranka račune leta 2010 posredovala računovodskemu servisu, še ne pomeni, da jih tožena stranka pred tem ni prejela. Glede na to, da je priča S. B. potrdila trditve tožeče stranke o odpošiljanju računov na dan njihove izdaje, tožena stranka pa zgolj z nasprotnimi trditvami tega ni uspela omajati, je sodišče prve stopnje tudi za to zatrjevano dejstvo pravilo o dokaznem bremenu uporabilo pravilno. Posledično se kot pravilna izkaže tudi odločitev sodišča prve stopnje o zakonskih zamudnih obrestih, saj za začetek njihovega teka šele od prejema računov s strani pooblaščenca tožene stranke ni nikakršne podlage.

10. Pritožnik sicer utemeljeno opozarja, da prepozno predloženih dokazov sodišče pri odločitvi ne sme upoštevati (šesti odstavek 286. člena ZPP). Vendar pa takšna kršitev predstavlja relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki je upoštevna le, če bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodišče prve stopnje je na prepozno predložene listine od A19 do A23 (škodni spisi) oprlo presojo, da je tožeča stranka ves čas zavarovanja izplačevala toženi stranki in tretjim zneske zavarovalnin iz sklenjenih zavarovanj, katerih plačilo premij zahteva v tem postopku. Tem trditvam pa tožena stranka tekom postopka ni nasprotovala (prim. drugi odstavek 214. člena ZPP), prav tako pa utemeljenost zahtevka izhaja že iz drugih izvedenih dokazov. Kršitev tako ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, zato očitana kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Ker ZPP ne pozna nobenih dokaznih pravil in je ocena dokazov prosta (prim. 8. člen ZPP), nenazadnje niti pritožbene navedbe, da so listine na prilogi A18 (izpisi iz škodnega programa) brez dokazne vrednosti zaradi pomanjkanja podpisa, žiga in obrazložitve, niso utemeljene.

11. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).