Jedro

Po 4. točki 1. odstavka 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Zden-B) se dovoli obnova, če so verjetno izkazane okoliščine, da ni pravilno odločeno o državljanstvu kot predhodnemu vprašanju v postopku denacionalizacije, to je v postopku, ki se je vodil po 3. odstavku 63. člena Zakona o denacionalizaciji.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 4.3.2003. S to odločbo, izdano v izvrševanju pravnomočne sodbe Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. U 432/2000-9 z dne 5.9.2001 (v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS št. I Up 938/2001 z dne 17.1.2003), je tožena stranka odpravila sklep Upravne enote Velenje z dne 26.7.1999 in na predlog Državnega pravobranilstva RS, Oddelka v Celju, iz razloga nepravilno izdane pozitivne ugotovitvene odločbe o državljanstvu dovolila obnovo denacionalizacijskega postopka, končanega s pravnomočnima odločbama Upravne enote Velenje z dne 23.8.1994 in z dne 28.12.1994. Sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki in navaja, da je ta v celoti upoštevala pravno mnenje iz navedene pravnomočne sodbe Upravnega sodišča RS v Ljubljani in se na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUS sklicuje na razloge tožene stranke. Ni utemeljen tožbeni ugovor, da naj bi tožena stranka odločila preuranjeno, ker naj bi pred Ustavnim sodiščem RS še ne bilo razjasnjeno vprašanje upravičenosti do denacionalizacije jugoslovanskih državljanov, ki so po izgonu iz FLRJ pridobili avstrijsko državljanstvo pred sklenitvijo avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Predlog za obnovo postopka je vložen 24.8.1999 iz razloga 4. točke 1. odstavka 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-B) in se nanaša samo na obstoj jugoslovanskega državljanstva. Za dejstva in okoliščine, ki se uveljavljajo kot obnovitveni razlog, zadostuje, da so verjetno izkazane (254. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP198686). Iz odločbe tožene stranke ne izhaja, da bi ta svojo odločitev vezala na gotovost, saj se je do dopisa Ministrstva za notranje zadeve z dne 13.4.1999, da obstajajo okoliščine, da prejšnja lastnika premoženja I. in J.J. na dan 28.8.1945 ne bi mogla pridobiti jugoslovanskega državljanstva, opredelila le kot do okoliščine, ki izkazuje dejanski stan 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B, to je obstoja obnovitvenega razloga. Ta določba ZDen-B je bila v postopku ocene ustavnosti in je Ustavno sodišče RS ni razveljavilo.

Tožniki uveljavljajo zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja, smiselno pa tudi bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu. Zatrjujejo, da je bila 4. točka 1. odstavka 23. člena ZDen-B nepravilno uporabljena, ker temeljita denacionalizacijski odločbi na pravnomočnih pozitivnih odločbah o državljanstvu prejšnjih lastnikov premoženja, ki sta "res iudicata". Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje ni vpogledalo v upravne spise Upravne enote Velenje, pa bi moralo, ker je v njih odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS z dne 22.3.2005, iz katere je razvidno, da jugoslovansko državljanstvo I.J. ne more biti sporno. Glede državljanskega statusa I.J. ni bilo vloženo izredno pravno sredstvo. Zato menijo, da je sodišče prve stopnje povzelo navedbe predlagatelja obnove za gotovo dejstvo.

Predlagatelj obnove, Državno pravobranilstvo RS, Oddelek v Celju, navaja, da je 23.6.2006 pridobilo odločbo Upravne enote Žalec z dne 21.6.2005, iz katere izhaja, da je prvostopni upravni organ po uradni dolžnosti obnovil postopek ugotovitve državljanstva J.J. in ugotovil, da ostane v veljavi odločitev, da je imenovani po predpisih, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, štel za državljana SR Slovenije in jugoslovanskega državljana od 28.9.1945 do 12.3.1958. Zato je pred prvostopnim upravnim organom (24.11.2006) vložil delni umik predloga za obnovo postopka.

Tožena stranka ni podala odgovora.

Revizija ni utemeljena.

Ni podan revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je ravnalo po določbi 1. odstavka 14. člena ZUS in preizkusilo dejansko stanje v okviru tožbenih navedb, ker pa je s tožbo izpodbijana procesna odločitev, je kot pravno pomembne okoliščine pravilno štelo samo tiste, ki se nanašajo na obnovitveni razlog iz 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B in je z njimi mogoče odgovoriti na sporno vprašanje, ali je tožena stranka imela podlago za ugoditev predlogu za obnovo postopka denacionalizacije. Po presoji revizijskega sodišča se sodišče prve stopnje utemeljeno sklicuje na navedeno pravnomočno sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani in na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUS tudi na razloge tožene stranke, saj izhaja iz predloženih spisov, da so ugovori tožnikov glede uporabe 23. člena ZDen-B pri odločanju o predlogu za obnovo postopka denacionalizacije, v katerem je bilo odločeno na podlagi pravnomočnih ugotovitvenih odločb o državljanstvu, že bili presojeni v upravnem sporu, v katerem je bila izdana navedena pravnomočna sodba Upravnega sodišča RS v Ljubljani (s sodbo Vrhovnega sodišča RS št. I Up 938/2001 z dne 17.1.2003). Sodna praksa glede uporabe 23. člena ZDen-B oziroma obnovitvenega razloga iz 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen se ni spremenila, prav tako ni okoliščin, ki bi kazale na drugačno dejansko podlago pri odločanju o predlogu za obnovo postopka denacionalizacije. Upravni odločbi, na kateri se sklicujejo tožniki in predlagatelj obnove, sta izdani po končanem upravnem postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka denacionalizacije. Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS z dne 22.3.2005, procesno učinkuje v drugem upravnem postopku, ker je bilo z njo iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ugodeno pritožbi D.G. zoper odločbo o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo kmetijskega posestva v Š. in B., prejšnje lastnice I.J., in zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponovno odločanje. Odločba Upravne enote Žalec z dne 21.6.2005, pa je izdana v obnovljenem postopku ugotovitve državljanstva za J.J., torej v postopku, ki se je vodil na podlagi dovolitve obnove postopka ugotovitve državljanstva. Izjava o delnem umiku predloga za obnovo postopka denacionalizacije, na katero se sklicuje predlagatelj obnove, pa ne more biti upoštevna, ker ZUS-1 sodišču, ki odloča v upravnem sporu, ne daje pristojnosti odločanja o umiku predloga, na podlagi katerega se je vodil upravni postopek.

V zvezi z revizijskim razlogom zmotne uporabe materialnega prava revizijsko sodišče navaja, da je s tožbo izpodbijana procesna odločitev, sprejeta v upravnem postopku, in materialno pravo ni bilo uporabljeno. Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1. Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006- ZUS-1), ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče RS vloženo pritožbo obravnavalo kot revizijo.