Jedro

Fizična delitev stvari med solastniki ne more potekati tako, da sodišče solastnikom brez njihovega soglasja določi ponovno (drugačen) solastni delež na posameznih parcelah. Takšna delitev ne pripelje do fizične delitve stvari med solastniki in ne razreši razmerja med njimi. Če je fizična delitev solastne nepremičnine objektivno mogoča in solastniki zatrjujejo interes, da dobijo v izključno last določene nepremičnine, je potrebno nepremičnino fizično razdeliti tako, da bo vsak solastnik dobil v naravi (v izključno last) tisti del, za katerega izkaže upravičen interes, pri čemer je potrebno upoštevati velikost oz. vrednost njegovega solastninskega deleža.

Izrek

1. Pritožbam predlagateljev in nasprotnih udeležencev se u g o d i , sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da solastno nepremično premoženje, vpisano v vložno št. ... k.o. S. razdeli tako, da predlagatelja dobita v last in posest parcelno št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., vse vpisane v vložni št. ... k.o. S. in se v zemljiški knjigi tega sodišča vpiše lastninska pravica na omenjenih nepremičninah na ime H. A. in H. M., oba stanujoča C. v G. ..., L., na vsakega do 1/2 celote, nasprotnim udeležencem T. P., T. M., H. J. in B. D. se dodeli v last in posest nepremično premoženje, vpisano kot parc. št. ... in ... in se v zemljiški knjigi za vsakega od naštetih nasprotnih udeležencev vknjiži lastninska pravica do 1/4 celote; v zemljiški knjigi tega sodišča se od vložne št. ... k.o. S. odpišeta parceli ...in ... ter zanju ustanovi nova vložna številka ter na njej vknjiži lastninska pravica na ime T. P., T. M., H. J. in B. D. na vsakega do 1/4 celote; nasprotni udeleženci so dolžni predlagateljema izplačati vsak po 451.147,00 SIT najkasneje v treh mesecih po pravnomočnosti tega sklepa skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer ležijo nepremičnine obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa do plačila; ter da so nasprotni udeleženci dolžni povrniti predlagateljema sorazmerni del skupnih nepravdnih stroških in sicer vsak po 10.567,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 27.5.2003 do plačila.

Proti takšnemu sklepu so se pritožila predlagatelja in nasprotni udeleženci T. P., T. M., H. J. in B. D.. Predlagatelja sta se pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. V pritožbi sta navedla, da je sodišče prve stopnje le delno sledilo njunemu predlogu in samo v delu razdružila premoženje. V preostalem delu je namreč v celoti dodelilo parcelni št. ... in ... k.o. S. nasprotnim udeležencem ter jih še zavezalo k plačilu vsakega po 451.147,00 SIT. Predlagateljema pa se glede na dejstvo, da relativno dobro poznata gmotno stanje nasprotnih udeležencev, poraja utemeljen dvom, da nasprotni udeleženci ne bodo zmožni plačila, kot jim ga je določilo sodišče. Prav iz tega razloga sta predlagala, da se v postopku razdružitve skupnih nepremičnin angažira izvedenec geodetske stroke, ki je odmeril južni del parcele ... in sicer v površini 67 stotink, katero bi v celoti v last in posest prevzela predlagatelja, vsak do 1/2 celote. Tako bi se dalo povsem slediti predlogu predlagateljev in bi nasprotni udeleženci prevzeli v celoti parcele ..., ..., severni del parcele ... v površini 43 stotink in parcelo .... Na način, kot je opisan zgoraj, bi bil v celoti spoštovan in upoštevan predlog obeh predlagateljev, hkrati pa bi sodišče postopalo v skladu s temeljnim načelom Zakona o nepravdnem postopku, ki predvideva v 122. čl., da sodišče praviloma opravi fizično delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičeni interes.

Nasprotni udeleženci pa so uveljavljali pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Tudi oni so sodišču prve stopnje očitali, da ni opravilo razdružitve do konca. Na tak način pa je favoraliziralo predlagajočo stranko, ki jo je na stroške vseh solastnikov izločilo iz solastnine, solastnikom pa naložilo doplačilo, hkrati pa jim prepustilo nerazrešeni medsebojni odnos, ki ga bodo morali urejati v novem postopku, kjer bodo nastali dodatni stroški, ki bodo zmanjšali realno vrednost njihovega premoženja. Stranke v postopku tako niso bile enakovredno obravnavane. Nasprotni udeleženci so jasno povedali, da so pripravljeni iz solastnine prevzeti določene zemljiškoknjižne kose. Glede na to, da je nepravdni postopek neformalni postopek, je tako izjavo nasprotnih udeležencev potrebno upoštevati kot njihov predlog za delitev solastnine in o njem odločiti. Izkazali so tudi interes, da pridobijo solastniškemu deležu ustrezne dele parcele št. ... k.o. S.. Glede na to, da gre po površini za veliko parcelo, bi jo bilo v nepravdnem postopku pač potrebno odmeriti na posamezne kose, ki bi vrednostno ustrezali njihovemu solastniškemu deležu, pri tem pa urediti tudi dostope do njih, glede na to, da gre za dosedanjo skupno nepremičnino. O tem, ali obstaja kakšna možnost dostopa do izločenih dveh parcel, se sodišče niti v izreku sklepa niti v njegovi obrazložitvi ni izreklo, po Zakonu o nepravdnem postopku pa mora na to okoliščino paziti po uradni dolžnosti. Sodišče tako o predlogu predlagateljev niti nasprotnih udeležencev ni odločilo v celoti. Izpodbijani sklep pa je nezakonit tudi zato, ker je sodišče z njim opravilo pravni promet, saj sta predlagatelja sprejela iz solastnine neodplačno tudi delež nasprotne udeleženke M. M.. Glede na navedeno so predlagali, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožbi sta utemeljeni.

Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalen. V njem se urejajo dispozitivne pravice udeležencev postopka, pri odločanju pa je sodišče vezano na predloge udeležencev postopka ter na materialnopravna pravila v konkretnem primeru Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) in XVII. poglavja Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki urejajo postopek za delitev stvari v solastnini, saj je bil postopek začet pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika ( v nadaljevanju SPZ). Po teh določilih si mora sodišče v postopku za delitev solastne stvari prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes (I. odst. 122. čl. ZNP). Če stvari ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak solastnik v naravi vrednost svojega solastnega deleža, se ustrezna razlika poračuna v denarju (III. odst. 122. čl. ZNP). Če pa kateri od solastnikov izkaže upravičen interes za pridobitev celotne stvari, mu sodišče proti izplačilu vrednosti deležev ostalih solastnikov dodeli celotno stvar, če je takšna odločitev utemeljena glede na velikost deleža tega solastnika ali druge okoliščin (II. odst. 122. čl. ZNP). Le v primeru, če fizična delitev stvari ni mogoče ali je mogoča le ob znatnih spremembah same stvari ali ob znatnem zmanjšanju njene vrednosti je sodišče upravičeno odločiti, da se opravi civilna delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička (123. čl. ZNP). V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje kljub temu, da ne gre za primer, ko fizična delitev ne bi bila mogoča zaradi pravnih razlogov ali zaradi naravnih razlogov, odločilo, da solastne kmetije ne bo fizično razdelilo, ampak je določilo ponovno solastni (čeprav drugačen) delež na posameznih parcelah. Iz podatkov v spisu (odločbe Upravne enote S. K.) izhaja, da kmetija, katere delitev se predlaga, ni zaščitena kmetija, za katero bi veljal poseben režim po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG), kar bi predstavljalo pravno oviro za delitev kmetije v naravi. Izvedenec kmetijske stroke pa je ugotovil, da je kmetijsko posestvo sicer v enem kosu in da parcelne št. ... (pašnik, stavbišče), ... (pašnik), ... (travnik), ... (njiva), ... (pašnik), ... (travnik), ... (njiva), ... (njiva), ... (travnik) in ... (travnik), tvorijo zaključeno gospodarsko enoto. Glede parcelnih št. ... (travnik), ... (njiva), ... (gozd), ... (gozd) in ... (pašnik) pa je po mnenju izvedenca objektivno možna delitev (pri delitvi parcelne št. ... je predhodno potrebna le odmera). Glede na takšne ugotovitve pa je prvostopno sodišče materialno zmotno zaključilo, da fizična delitev nepremičnin z razdelitvijo parcel v naravi ni možna. Za delitev v naravi tako, da dobijo udeleženci v izključno last določeno nepremičnino namreč ni niti pravnih niti naravnih ovir, takšna delitev pa je tudi v interesu vseh udeležencev, zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da fizična delitev ne pride v poštev, ker so si predlogi udeležencev dokaj različni. Nasprotni udeleženci so namreč na naroku 27.5.2003 jasno navedli svoj interes do določenih delov nepremičnin (T. M. delež na parcelni št. ...; H. J. delež na severnem delu parcele ... in ... od ceste navzgor; T. P. delež na parceli, ki meji na del nepremičnine, ki ga zahteva T. M., pod cesto; B. D. pa nepremičnino pod cesto, na meji s T. P.), pa tudi predlagatelja sta predlagala, da se nepremičnina razdeli v naravi tako, da nasprotni udeleženci dobijo 43 % parcel št. ... in ... ter v celoti parcele št. ..., ... in .... Fizična delitev stvari med solastniki ne more potekati tako, da sodišče solastnikom brez njihovega soglasja določi ponovno (drugačen) solastni delež na posameznih parcelah. Takšna delitev ne pripelje do fizične delitve med solastniki in kot pravilno opozarja pritožba nasprotnih udeležencev ne razreši razmerja med solastniki. V obravnavanem primeru je fizična delitev solastne nepremičnine objektivno možna, gre za več solastnikov, ki so zatrjevali interes, da dobijo v izključno last določeno nepremičnino, zato je potrebno nepremičnino fizično razdeliti tako, da bo vsak solastnik dobil v naravi (v izključno last) tisti del, za katerega izkaže upravičen interes, pri čemer je potrebno upoštevati velikost oz. vrednost njegovega solastninskega dela.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je sodišče druge stopnje sklep prvostopnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje postopek dopolniti in solastno premoženje fizično razdeliti.

Pri tem bo moralo prvostopno sodišče kot pravilno opozarja pritožba nasprotnih udeležencev v skladu s 125. čl. ZNP po uradni dolžnosti ustanoviti stvarne služnosti, če posamezni udeleženci dele stvari, ki jim bodo dodeljen, sploh ali delno ne bodo mogli uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.

Iz zemljiškoknjižnega izpiska ne izhaja, da je H. J., ki sodeluje v tem postopku kot nasprotni udeleženec, zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, katere delitev je predlagana. Glede na to, da morajo oz. lahko pri delitvi stvari sodelujejo le solastniki, bo moralo sodišče prve stopnje raziskati tudi to okoliščino.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (166. čl. ZPP v zvezi s III. odst. 165. čl. ZPP).