Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Začasno odredbo kot ukrep za varstvo koristi otroka je mogoče izdati, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Enako velja v primeru spremembe že izdane začasne odredbe.
Za presojo vprašanja, ali je verjetno izkazano, da so otroci ogroženi in je zato treba spremeniti izdano začasno odredbo o začasni prepovedi stikov nasprotnega udeleženca z otroki, je treba upoštevati vse okoliščine primera oziroma doslej zbrane podatke spisa.
Po človeški plati je razumljivo, da otroke bremenijo tudi vprašanja, kaj bo z očetom oziroma kaj se z njim dogaja ter da želijo imeti stik z njim. Vendar pa to ne zadošča, da bi bila sprememba začasne odredbe o začasni prepovedi stikov v korist otrok. V tem trenutku bi tudi po mnenju pritožbenega sodišča stiki z očetom otroke v določeni meri tudi vznemirjali in s tem ogrožali njihov notranji mir ter razvoj. Takšen zaključek izhaja tudi iz vsebine mnenj in poročil strokovnih delavcev predlagatelja oziroma njegovega strokovnega tima (enako tudi iz poročil kriznega centra), ki imajo z vidika 108. člena ZNP pomembno težo pri presoji, ali je utemeljena sprememba začasne odredbe o začasni prepovedi stikov. Iz teh podatkov je razvidno, da otroci zaradi svojih stisk in posledic travmatičnih dogodkov najverjetneje še vedno niso sposobni dojeti pomena svoje želje po stikih z očetom, saj se še ne zavedajo (v celoti) razsežnosti in zahtevnosti nastale situacije.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne predlog nasprotnega udeleženca z dne 15. 3. 2022 o (začasni) ureditvi stikov med nasprotnim udeležencem in njegovimi otroki.
1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca in spremenilo II. točko sklepa Z 4/2022 z dne 2. 2. 2022 tako, da je začasno uredilo izvajanje stikov med nasprotnim udeležencem in njegovimi mld. otroki, kot je to razvidno iz I. točke izpodbijanega sklepa. Sklenilo je še, da velja njegov sklep do drugačne odločitve oziroma do pravnomočnega zaključka sodnega postopka za varstvo koristi otrok ter da ugovor (prav: pritožba) ne zadrži izvršitve sklepa.
2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ostanejo stiki mld. otrok z nasprotnim udeležencem začasno prepovedani. Posebej ne navaja pritožbenih razlogov. Navaja, da stiki otrok z nasprotnim udeležencem trenutno niso v njihovo korist. Oče je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen zaradi nasilja nad materjo otrok in njihovim starim očetom, poleg tega pa je utemeljeno osumljen umora njihove matere ob neposredni prisotnosti otrok v času umora. Otroci so doživeli hudo travmatično izkušnjo. Zaradi tega so vključeni v intenzivne terapevtske obravnave. Za otroke se intenzivno išče možnost trajnejšega načina bivanja. Stiki z očetom bi pri otrocih povzročili vznemirjenost, zaradi česar bi svoja čustva in pozornost preveč usmerjali na pretekle dogodke. Stiki bodo zanje predstavljali psihično obremenitev, po drugi strani pa bodo lahko pomirjeni ob tem, ko bodo videli, kje oče živi in da je zanj poskrbljeno. Nerazumljiva je odločitev sodišča o tako pomembnem vprašanju brez pridobitve strokovnega mnenja sodnega izvedenca. Strokovni tim predlagatelja je ocenil, da stiki z očetom otrokom niso v korist. Napačna je obrazložitev sodišča, da je predlagatelj na naroku povedal, da si otroci želijo stike z očetom. Predlagatelj je navedel, da otroci očeta pogrešajo. Potrebno se je vprašati, ali se mladoletni otroci zavedajo pomena in posledic svojih želja. Otroke povsem pomirijo posredovane informacije o očetu. Stiki z očetom bodo otroke ogrožali, saj v tem trenutku zanje predstavljajo psihično obremenitev. Nedopustno je, da sodišče o tako pomembnem vprašanju odloči brez mnenja sodnega izvedenca.
3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Zoper sklep prvega sodišča z dne 14. 4. 2022 je predlagatelj vložil ugovor, sledeč napačnemu pravnemu pouku prvega sodišča. Ker je bila pred izdajo izpodbijanega sklepa vzpostavljena kontradiktornost postopka (273.b člen Zakona o izvršbi in zavarovanju) je bilo treba vloženi ugovor obravnavati kot pritožbo.
6. Prvo sodišče je zavzelo stališče, da bi bili vsaj minimalni stiki z očetom otrokom v korist, ker bi jim daljša prepoved stikov povzročila škodo, saj bi se od očeta čustveno oddaljili. Določeni stiki ne bi ogrožali oziroma obremenjevali otrok, ker si tudi sami želijo stike z očetom. Ob nadaljnji prepovedi stikov bi bile ogrožene koristi otrok, zato je po stališču prvega sodišča izpolnjena predpostavka za izdajo začasne odredbe o stikih oziroma za spremembo II. točke začasne odredbe Z 4/2022 z dne 2. 2. 2022 o začasni prepovedi stikov nasprotnega udeleženca z otroki.
7. Začasno odredbo kot ukrep za varstvo koristi otroka je mogoče izdati, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika). Enako velja v primeru spremembe že izdane začasne odredbe. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvo sodišče odločilno težo pripisalo okoliščini, da si tudi otroci želijo stike z očetom, ker jih zanj skrbi, v primeru stikov pa bi bili pomirjeni, da je oče še vedno navzoč v njihovem življenju in bi z njim ohranili medsebojno čustveno povezanost. 8. Predlagatelj je na naroku 14. 4. 2022 res navedel (list. št. 48), da si otroci želijo stike v z očetom in je drugačna pritožbena trditev protispisna, vendar pa je prvo sodišče tej želji otrok napačno pripisalo odločilen pomen. Za presojo vprašanja, ali je verjetno izkazano, da so otroci ogroženi in je zato treba spremeniti izdano začasno odredbo o začasni prepovedi stikov nasprotnega udeleženca z otroki, je treba upoštevati vse okoliščine primera oziroma doslej zbrane podatke spisa. Iz njih izhaja, da so otroci zaradi tragične izgube matere (njeno smrt je po podatkih spisa s kaznivim dejanjem povzročil nasprotni udeleženec) doživeli hud šok (posredno ali neposredno so bili priče dogodku), zaradi katerega se je njihova stiska še posebej poglobila. Zaradi dolgoletnega očetovega nasilja nad njihovo materjo so bili zlasti starejši otroci že dalj časa v stiski oziroma travmatizirani (nasilje se je izvajalo v okolju družine in so bili tako tudi otroci žrtve očetovega nasilja). Po materini smrti so bili otroci začasno nameščeni v krizni center, kjer so ostali nekaj mesecev, nato pa so bili začasno nameščeni v ustrezna zavoda (najstarejša otroka) in dve rejniški družini (dva otroka v vsako od njiju). Glede na hudo prizadetost otrok so bili vsi takoj vključeni v psihološke, klinično-psihološke in psihoterapevtske oblike pomoči, ki se še vedno izvaja. Otroci bodo očitno rabili dalj časa, da bodo predelali travmatične dogodke v svojem življenju, za kar bodo potrebovali ustrezno strokovno pomoč.
9. Ob tem bodo otroci potrebovali tudi določen čas, da se bodo uspešno vključili v svoja nova življenjska okolja. Zlasti to velja za najstarejša otroka, ki sta bila najdlje izpostavljena negativnemu dogajanju v krogu družine. Pri tem je zelo pomembno, da bodo otroci imeli med seboj redne stike, saj iz podatkov spisa izhaja, da so medsebojno močno povezani. V takšnih razmerah je treba otroke predvsem razbremeniti podoživljanja preteklih dogodkov ter njihovo pozornost usmeriti v prihodnost. Gre za zahteven proces, ki bo terjal tudi maksimalno angažiranost vseh strokovnjakov s terapevtskega področja in v vzgojnih ustanovah ter vso podporo zavodov in rejniških družin, v katerih so otroci začasno nameščeni.
10. Po človeški plati je razumljivo, da otroke bremenijo tudi vprašanja, kaj bo z očetom oziroma kaj se z njim dogaja ter da želijo imeti stik z njim. Vendar pa to ne zadošča, da bi bila sprememba začasne odredbe Z 4/2022 z dne 2. 2. 2022 o začasni prepovedi stikov (kot je ta sprememba razvidna iz izpodbijanega sklepa) v korist otrok. V tem trenutku bi tudi po mnenju pritožbenega sodišča stiki z očetom otroke v določeni meri tudi vznemirjali in s tem ogrožali njihov notranji mir ter razvoj. Takšen zaključek izhaja tudi iz vsebine mnenj in poročil strokovnih delavcev predlagatelja oziroma njegovega strokovnega tima (enako tudi iz poročil kriznega centra), ki imajo z vidika 108. člena Zakona o nepravdnem postopku pomembno težo pri presoji, ali je utemeljena sprememba začasne odredbe o začasni prepovedi stikov. Iz teh podatkov je razvidno, da otroci zaradi svojih stisk in posledic travmatičnih dogodkov najverjetneje še vedno niso sposobni dojeti pomena svoje želje po stikih z očetom, saj se še ne zavedajo (v celoti) razsežnosti in zahtevnosti nastale situacije. V tem pogledu (ali so stiki z očetom v tem trenutku oziroma še pred končno odločitvijo sodišča otrokom v korist) gre za zahtevna strokovna vprašanja, na katera bo prvo sodišče lahko odgovorilo šele na podlagi ugotovitev sodne izvedenke klinično psihološke stroke. Do pridobitve njenega izvedenskega mnenja je po oceni pritožbenega sodišča še vedno izkazano, da stiki z očetom otrokom niso v korist. Takšen zaključek navsezadnje potrjuje tudi neodgovorno ravnanje nasprotnega udeleženca do otrok po izdaji sklepa Z 4/2022 z dne 2. 2. 2022. Kljub prepovedi stikov nasprotni udeleženec ni spoštoval začasne odredbe in je na primer iskal stike z otroki, predvsem z najstarejšim sinom, s čimer jih je po ugotovitvah strokovnih delavcev predlagatelja spravljal v stisko.
11. Ker niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo začasne odredbe Z 4/2022 z dne 2. 2. 2022 oziroma za delno ugoditev predlogu nasprotnega udeleženca, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi predlagatelja ter spremenilo izpodbijani sklep, kot je razvidno iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku). Začasna odredba Z 4/2022 z dne 2. 2. 2022 tako ostaja v celoti v veljavi. Informacije o očetu bodo otrokom lahko posredovali tudi strokovni delavci predlagatelja (dokler so stiki prepovedani) ter jih na ta način pomirili.