Jedro

Določba 15. člena ZTLR opredeljuje posle rednega upravljanja tako, da določa posle, ki ta okvir presegajo in to so: odtujitev cele stvari, sprememba namena stvari, oddaja cele stvari v zakup, ustanovitev hipoteke na celi stvari, ustanovitev stvarnih služnosti, večja popravila in podobno, določba 67. člena SPZ pa določa, da se za posle rednega upravljanja štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Niti iz vsebine odločbe, niti iz citiranih določb ZTLR ter SPZ, ni razbrati, da med te posle sodi tudi podaja pravnoposlovne volje v geodetskih upravnih postopkih, kot je bil obravnavani, ob tem, da pa ZEN tudi sam specialno ureja postopanje geodetskega podjetja in geodetske uprave v takih in podobnih primerih, kot je obravnavani.

Glede na določbo 5. odstavka 11. člena ZEN navedeno, in zlasti upoštevaje okoliščine obravnavanega primera oziroma natančneje izjavo tožnika o tem, da nima pooblastila dedičev pok. D.D. ter da izjave o strinjanju s potekom predlagane meje ne more podpisati, geodetsko podjetje in prvostopni organ zato ne bi smela upoštevati dejanj, ki jih je v postopku opravil tožnik in ki so imele za posledico izdajo izpodbijanega akta, temveč bi morala ravnati skladno z navedeno 5. odstavka 11. člena ZEN.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, odločba in sklep Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Kranj, št. 02112-1011/2008-4 z dne 5. 1. 2009, se odpravita ter se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

2. Toženka Republika Slovenija je dolžna povrniti tožniku stroške postopka v višini 350 EUR, povečani za 20 % DDV, v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo in sklepom, št. 02112-1011/2008-4 z dne 5. 1. 2009, odločil, da se upravni zadevi, pričeti z zahtevama za uvedbo postopka pod št. 02112-910/2008, 02112-911/2008, združita v en postopek (izrek sklepa), nadalje, da se v k.o. ... kot urejena evidentira meja (del meje) parc. št. 1027, 1028, 1885/5 s sosednjimi parc. št. 1025/1, 1029, 1031/1, 1031/2, 1884/1 (1. točka izreka odločbe), da se v k.o. ... v postopku parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: ukine se parc. št. 1027, nove parc. št. so 1027/1, 1027/2, 1027/3, 1027/4, ukine se parc. št. 1028, nove parc. št. so 1028/1, 1028/2, 1028/3, ukine se parc. št. 1885/5, nove parc. št. so 1885/7, 1885/8, 1885/9, 1885/10, 1885/11, 1885/12 (2. točka izreka odločbe), da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (3. točka izreka odločbe) ter, da stroškov postopka ni (4. točka izreka odločbe). Drugostopni organ je z odločbo, št. 3532-74/2009 z dne 24. 8. 2009, pritožbo zavrnil in ugotovil, da stroški postopka niso bili zaznamovani. Prvostopni organ je v obrazložitvi navedel, da je A.A. dne 1. 10. 2008 pri organu vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije parc. št. 1027, 1028 ter vpis spremembe vrste rabe parc. št. 1027, 1028, k.o. ..., Občina ... pa je istega dne vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parc. št. 1885/5 s sosednjimi parc. št. 1027, 1028, 1031/2 in parcelacijo parc. št. 1885/5, vse k.o. .... Zahtevi je bil priložen elaborat. Ker je bilo ugotovljeno, da se zahtevi opirata na isto oziroma podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, je organ po uradni dolžnosti po določbi 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP) odločil, da se na osnovi zahtev začne in vodi en sam postopek. Organ je nadalje ugotovil, da sta A.A. in Občina ... lastnik oziroma upravljavec parc. št. 1027, 1028 in 1885/5. Iz elaborata je razvidno, da so stranke v postopku kot lastniki oziroma upravljavci parcel B.B., A.A., C.C. in tožnik kot skrbnik za posebni primer D.D. po odločbi Upravne enote Kranj, št. 321-101/92-08/AK z dne 4. 10. 1996, in sporočilu Okrajnega sodišča Kranj, opr. št. D 368/2008 z dne 24. 12. 2008, ter Občina .... V zapisniku mejne obravnave 9. 4. 2008 je navedeno, da so vse zgoraj navedene stranke podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, razen tožnika, ki na mejni obravnavi ni bil prisoten, ter C.C., ki na mejni obravnavi ni podpisala, da s predlagano mejo soglaša (izjavila je, da se z mejo strinja, vendar odklonila podpis zapisnika) ter svoje meje ni pokazala, ter B.B., ki tudi na mejni obravnavi ni podpisala, da s predlagano mejo soglaša (izjavila, da se z mejo strinja, vendar odklonila podpis zapisnika) ter svoje meje ni pokazala. Iz dokazil o vabljenju je razvidno, da je bila vsem zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Organ je opravil preizkus vloge po določbi 35. in 51. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljnjem besedilu ZEN) in ugotovil, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev. Prvostopni organ je nato stranke, ki na mejni obravnavi niso bile prisotne, med drugim tudi tožnika, po določbi 36. člena ZEN povabil k izjavi o poteku predlagane meje. Tožnik je organu posredoval dopis, da ni lastnik parcele in nima pooblastila D.D. in dedičev, da podpisuje dokumente, in zato ne sme podpisati izjave o strinjanju z mejo. Tožnik je po odločbi Upravne enote Kranj, št. 321-101/92-08/AK z dne 4. 10. 1996, ter sporočilu Okrajnega sodišča Kranj, opr. št. D 368/2008 z dne 24. 12. 2008, skrbnik za posebni primer in upravlja s parc. št. 1029. Zato je strinjanje tožnika kot skrbnika za posebni primer s potekom predlagane meje izkazano po določbi 2. odstavka 36. člena ZEN. Ker C.C. in B.B. na mejni obravnavi nista podpisali soglašanja s predlagano mejo, svoje meje pa nista pokazali, se po določbi 5. odstavka 31. člena ZEN šteje, da soglašata s potekom predlagane meje. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodal, da je odločitev organa pravilna glede na določbo 5. odstavka 11. člena ZEN, po kateri lahko geodetsko podjetje, ki izvaja postopek izdelave elaborata, če je lastnik sosednje nepremičnine, ki ni naročnik geodetske storitve, neznan ali pa je umrl, pa dediči niso znani, predlaga geodetski upravi postavitev začasnega zastopnika s tam opredeljenimi lastnostmi, ki je postavljen tudi v uvedenem splošnem upravnem postopku. V obravnavanem primeru je lastnica sosednje nepremičnine s parc. št. 1029, k.o. ..., D.D. še pred začetkom postopka umrla, kar pomeni, da bi moralo geodetsko podjetje v postopek povabiti njene dediče, vendar pa iz dopisa Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. D 368/2008 z dne 24. 12. 2008, izhaja, da v zapuščinskem postopku po pok. D.D., sklep o dedovanju še ni bil izdan, saj je bil dne 22. 10. 2008 opravljen oklic dedičem neznanega prebivališča. Ker navedeno pomeni, da dediči v času mejne obravnave in izdaje izpodbijane odločbe še niso bili znani, je takšno stanje geodetsko podjetje in kasneje prvostopni organ prisililo v postopanje po določbi 5. odstavka 11. člena ZEN, po kateri bi morala zemljišču postaviti začasnega zastopnika. Ker pa je bilo zemljišče s parc. št. 1029 pok. D.D. vrnjeno v postopku denacionalizacije v času, ko je bila bivša lastnica že mrtva in je že bil v tistem postopku vrnjenemu premoženju postavljen skrbnik za posebne primere, tožnik, kateremu je bilo premoženje izročeno v upravljanje do pravnomočno zaključenega dednega postopka, prvostopni organ ni postavljal novega začasnega zastopnika, pač pa je v postopek pritegnil skrbnika za posebni primer - tožnika. Tudi drugostopni organ se s takim postopanjem prvostopnega organa strinja, saj vsi dediči niso znani, imenovanemu pa je bilo zemljišče v (drugem) upravnem postopku dano v upravljanje. Pri tem je opozoril še na dejstvo, da pri evidentiranju urejene meje in parcelaciji sosednjih zemljišč ne gre za takšen posel, ki bi predstavljal razpolaganje z zemljiščem, zaradi česar tožnik v ničemer ne bi prekoračil svojih pooblastil, če bi na mejni obravnavi ali kasneje na ustni obravnavi podpisal izjavo o strinjanju oziroma nestrinjanju s predlagano mejo.

Tožnik je tožbo vložil iz razlogov bistvenih kršitev pravil postopka, napačne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, podani pa so tudi razlogi, zaradi katerih se upravni akt izreče za ničnega. V tožbi je navedel, da se izpodbijana odločba nanaša tudi na potek meja parcel, glede katerih naj bi bil tožnik skrbnik, zato ni dvoma, da z odločbo prihaja do posegov v njegov pravni položaj, saj odločba vpliva na presojo ravnanj tožnika kot domnevnega skrbnika. Opozoril je, da ne obstoji nobena odločba, na podlagi katere bi lahko v postopku ureditve meje izražal pravnoposlovno voljo oziroma opravljal kakršnakoli procesna dejanja. Celo drugostopni organ je ugotovil, da bi moral biti v zadevi pok. D.D. oziroma njenim dedičem postavljen začasni zastopnik, pa tega organ ni storil, dejstvo, da je bil tožnik v okviru denacionalizacijskega postopka postavljen za skrbnika za posebni primer, pa ga ne pooblašča za zastopanje oziroma varovanja interesov v drugih postopkih. Gre za pooblastilo za ''poseben primer''. Organ bi moral zato postaviti začasnega zastopnika po določbi 5. odstavka 11. člena ZEN ali pa ob ustrezni uporabi ZUP počakati, da bi sodišče postavilo skrbnika zapuščine, ki ima v skladu z Zakonom o dedovanju (v nadaljnjem besedilu ZD) splošno pooblastilo za zastopanje dedičev. Tožnik ni imel pooblastila za opravljanje katerihkoli dejanj v postopku, zato organ njegovih dejanj ne bi smel upoštevati, postopek pa do ureditve razmer ne bi smel teči. S tem je bila kršena določba 4. točke 2. odstavka 237. člena ZUP. Če pa je organ menil, da je stališče tožnika zmotno, pa bi ga na to moral opozoriti. Če bi bil tožnik na to opomnjen, bi iz previdnosti podal ustrezno izjavo. Opustitev takšnega opozorila predstavlja kršitev načela varstva pravic stranki v postopku. Opozorilo v prvotnem vabilu te pomanjkljivosti ne odpravlja, kajti takšno opozorilo je bilo dano, preden je bil tožnik seznanjen s pravnimi naziranji organa in torej dejansko ni opravilo svoje vloge. Vsa opozorila je treba namreč presojati z njihovega dejanskega pomena oziroma vpliva na tožnika. Le-ta se je na pisanje z opozorilom odzval, ni pa bil potem opozorjen na to, da takšen odziv glede na pravna naziranja organa ni ustrezen. Zato tožniku ni bilo omogočeno učinkovito varstvo pravic oziroma varstvo pravic dedičev, v korist katerih naj bi opravljal skrbniške naloge, s tem pa je poseženo tudi v njegove pravne koristi (kršitev pravil postopka po določbi 3. točke 2. odstavka 237. člena ZUP). Zato je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Tožnik je predlagal, da se izpodbijana odločba odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni, pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Upravni organ je kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo prerekal vse tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe in predlagal zavrnitev tožbe.

Stranke z interesom Občina ..., A.A., C.C. in B.B. na tožbo niso odgovorile.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Iz podatkov izpodbijanega upravnega akta in upravnih spisov je razvidno, da je prvostopni organ v tem postopku na zahtevo strank z interesom Občine ... in A.A. izvedel upravni postopek ureditve meje in parcelacije in sicer za evidentiranje urejenega dela meje med parc. št. 1027, 1028 in 1885/5 in sosednjimi parc. št. 1029, 1031/2, 1025/1, 1031/1, 1884/1, k.o. ..., in parcelacije parc. št. 1885/5, 1027 in 1028, k.o. .... Zahtevi za izvedbo tega postopka je bil priložen tudi enotni elaborat meje in parcelacije (določba 29. člena ZEN – Uradni list RS, št. 47/06), izdelan na podlagi mejne obravnave z dne 9. 4. 2008. Tožnik je bil vabljen na mejno obravnavo kot skrbnik denacionaliziranega premoženja D.D. oziroma natančneje parc. št. 1029, k.o. ..., ki se glede na navedbe iz zapisnika, mejne obravnave ni udeležil. Prvostopni organ je zaradi neudeležbe tožnika na mejni obravnavi tožniku posredoval vabilo k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje z dne 29. 10. 2008 in ga opozoril na posledice po določbi 2. odstavka 36. člena ZEN, če izjave v tam določenem roku ne bo podal. Tožnik je nato prvostopnemu organu posredoval dopis z dne 2. 12. 2008, v katerem je navedel, da je v zvezi s predmetnim zemljiščem že dne 9. 4. 2008 povedal geometru, da ni lastnik parc. št. 1029, kar geometer ni hotel zapisati v zapisnik, prav tako pa ni dovolil podpisa prisotnosti na mejni obravnavi, dodal pa je še, da nima pooblastila od dedičev lastnice D.D. za podpisovanje dokumentov v zvezi s tem zemljiščem, zaradi česar izjave o strinjanju z mejo ne sme podpisati. Po pridobitvi odločbe o postavitvi skrbnika za posebne primere Upravne enote Kranj, št. 321-101/92-08/AK z dne 4. 10. 1996, ter obvestila Okrajnega sodišča v Kranju o še nedokončanem zapuščinskem postopku po pok. D.D., je prvostopni organ izdal izpodbijani upravni akt, ker je štel, da je glede na status tožnika kot skrbnika za posebni primer v postopku denacionalizacije in ob upoštevanju, da zapuščinski postopek po pok. D.D. – lastnici parc. št. 1029, še ni končan, strinjanje tožnika s potekom predlagane meje izkazano – to je potrdil tudi drugostopni organ, glede na določbo 2. odstavka 36. člena ZEN, po kateri se šteje, da če se lastnik iz prejšnjega odstavka v 15 dneh od dneva vročitve vabila k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje ne izjavi, čeprav mu je bilo vabilo vročeno pravilno, da se strinja s potekom predlagane meje. Takšno postopanje prvostopnega organa pa je bilo po presoji sodišča – in kar utemeljeno ugovarja tudi tožnik, napačno. Z odločbo Upravne enote Kranj, št. 321-101/92-08/AK z dne 4. 10. 1996, o postavitvi tožnika kot skrbnika za posebne primere so opredeljene dolžnosti ter obseg pooblastila skrbnika in sicer zaradi začasnega upravljanja z nepremičninami v postopku denacionalizacije od pravnomočne odločbe o denacionalizaciji do odločitve sodišča, pravnomočnega sklepa o dedovanju. Takšna vsebina dolžnosti in obsega pooblastil skrbnika za posebni primer izhaja tudi iz določbe 3. odstavka 67. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljnjem besedilu ZDen), na podlagi katere je bila postavitev tudi opravljena, pri čemer ta določba napotuje tudi na določbo 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljnjem besedilu ZZZDR, Uradni list SRS, št. 14/89 s spremembami in dopolnitvami), ki primarno ureja ta institut. Naloga skrbnika v denacionalizacijskem postopku je redno upravljanje denacionaliziranega premoženja, da se to ohrani za dediče, pri čemer skrbnik samostojno opravlja v varovančevem imenu in na njegov račun, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja (določba 190. člena ZZZDR). Določba 15. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (navedeni zakon je veljal v času izdaje odločbe o postavitvi skrbnika z dne 4. 10. 1996, ZTLR, Uradni list SFRJ, št. 6/80, 36/90, RS, št. 4/91 in 50/02 – odl. US) opredeljuje posle rednega upravljanja tako, da določa posle, ki ta okvir presegajo in to so: odtujitev cele stvari, sprememba namena stvari, oddaja cele stvari v zakup, ustanovitev hipoteke na celi stvari, ustanovitev stvarnih služnosti, večja popravila in podobno, določba 67. člena Stvarnopravnega zakonika (sedaj veljavnega predpisa – SPZ, Uradni list RS, št. 87/02) pa določa, da se za posle rednega upravljanja štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Niti iz vsebine odločbe, št. 321-101/92-08/AK z dne 4. 10. 1996, niti iz citiranih določb ZTLR ter SPZ (navkljub sicer bolj splošni opredelitvi poslov rednega upravljanja), ni razbrati, da med te posle sodi tudi podaja pravnoposlovne volje v geodetskih upravnih postopkih, kot je bil obravnavani, ob tem, da pa ZEN tudi sam specialno ureja postopanje geodetskega podjetja in geodetske uprave v takih in podobnih primerih, kot je obravnavani. V določbi 5. odstavka 11. člena ZEN je namreč določeno, da če je lastnik sosednje nepremičnine, ki ni naročnik geodetske storitve, neznan ali je umrl, pa dediči niso znani, lahko geodetsko podjetje, ki izvaja postopek za izdelavo elaborata, predlaga geodetski upravi, da postavi začasnega zastopnika za geodetsko storitev; geodetska uprava za začasnega zastopnika za geodetsko storitev postavi osebo, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti varovati premoženjske in druge pravice neznanega ali umrlega lastnika sosednje nepremičnine, šteje pa se, da je začasni zastopnik za geodetsko storitev postavljen za začasnega zastopnika tudi v uvedenem splošnem upravnem postopku. Glede na določbo 5. odstavka 11. člena ZEN navedeno, in zlasti upoštevaje okoliščine obravnavanega primera oziroma natančneje izjavo tožnika o tem, da nima pooblastila dedičev pok. D.D. ter da izjave o strinjanju s potekom predlagane meje ne more podpisati (o čemer pa je bil po navedbah tožnika seznanjen tudi že pooblaščeni geodet na mejni obravnavi), geodetsko podjetje in prvostopni organ zato ne bi smela upoštevati dejanj, ki jih je v postopku opravil tožnik in ki so imele za posledico izdajo izpodbijanega akta, temveč bi morala ravnati skladno z navedeno 5. odstavka 11. člena ZEN. Citirana določba sicer res (le) daje možnost za tako postopanje geodetskega podjetja in geodetske uprave (''da geodetsko podjetje lahko predlaga geodetski upravi postavitev začasnega zastopnika''), vendar pa bi bilo po presoji sodišča, glede na okoliščine obravnavanega primera, takšno postopanje obvezno. Ker pa prvostopni organ ni tako postopal, je s tem bistveno kršil pravila postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve, posledično pa je ostalo zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter napačno uporabljeno materialno pravo, zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo na podlagi določb 3., 2. in 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US) ter vrnilo zadevo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral prvostopni organ odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka in o zadevi ponovno odločiti.

K 2. točki izreka: Sodišče je zahtevku tožnika za povrnitev stroškov postopka ugodilo v skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki v določbi 2. odstavka 3. člena določa, da se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in ga je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 350 EUR, povečani za 20 % DDV.