Jedro

Zmotne so pritožbene navedbe, da je tožnik tisti, ki mora dokazati, da mu je bilo v celoti izplačano plačilo za delo v skladu z zakonodajo in pogodbo o zaposlitvi. Tožnik je podal ustrezno trditveno podlago, da mu je tožena stranka dolžna še določen znesek iz naslova premalo plačanih dnevnic, tožena stranka pa je tista, ki bi morala argumentirano nasprotovati takšnim trditvam tožnika in dokazati, da mu je plačala vse dolgovane prejemke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati iz naslova premalo plačanih dnevnic za obdobje od aprila 2016 do avgusta 2016 skupno 2.249,85 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datumov zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov, ki so razvidni iz izreka, do plačila (I. točka izreka) in mu povrniti 620,62 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na izpoved tožnika, ki je trdil, da je upravičen do 103 dnevnic in ugotovilo, da je nesporna višina dnevnice 44,00 EUR. Na naroku 22. 3. 2018 je sprejelo sklep, da se tožniku naloži, da do naslednjega naroka založi predujem za izvedenca s področja odčitavanja tahografov v višini 800,00 EUR. Tožnik predujma ni založil, zato sodišče izvedenca ni angažiralo. Iz zapiskov voznikove kartice ni mogoče ugotoviti niti kje niti koliko časa se je tožnik v določeni državi nahajal. Sodišče na podlagi tako izvedenih dokazov ni moglo zaključiti, da je tožnik upravičen do 103 dnevnic v višini 44,00 EUR. Prav tako pa sodišče ni odločilo o nasprotni tožbi, ki jo je tožena stranka podala do konca obravnave.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja tožena stranka v pritožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.

6. S tem, ko sodišče prve stopnje nasprotne tožbe ni obravnavalo skupaj s tožbo, ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka (183. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP). Sodišče po prejemu nasprotne tožbe samo presodi, ali jo bo obravnavalo skupaj s tožbo ali pa posebej v ločenem postopku. Če jo obravnava posebej, vložnik nasprotne tožbe zaradi tega v svojih pravicah ne more biti prizadet. V obravnavanem primeru je tožena stranka na naroku z dne 8. 5. 2018 vložila nasprotno tožbo, iz ovitka predmetnega spisa pa je razvidno, da se nasprotna tožba obravnava v ločeni pravdi pod opr. št. I Pd 708/2018. 7. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik podal zadostne trditve in dokaze v zvezi s svojim zahtevkom iz naslova premalo plačanih dnevnic. Navedel je, da mu je tožena stranka še vedno dolžna določen znesek iz naslova dnevnic. Pojasnil je, da je bil v obdobju od aprila 2016 do avgusta 2016 kot voznik tovornega vozila na službeni poti in je zato upravičen do 103 dnevnic v znesku po 44,00 EUR. Tožena stranka mu je sicer plačevala določene (zaradi odsotnosti plačilnih list nespecificirane) prejemke na njegov transakcijski račun, in sicer mu je v celotnem obdobju izplačala 4.685,25 EUR neto. Njegova bruto plača je bila 900,00 EUR, kar ob preračunu znaša 632,69 EUR neto, torej je bila obveznost tožene stranke iz naslova plač v tem obdobju 2.403,10 EUR neto. Ker pa je bila celotna obveznost tožene stranke iz naslova dnevnic 4.532,00 EUR, je tako tožena stranka, ob dejstvu izplačanih plač in dela dnevnic, tožniku dolžna še razliko v neplačanih dnevnic v znesku 2.249,85 EUR. Za takšne navedbe je tožnik predložil pogodbo o zaposlitvi, izpise iz voznikove kartice po posameznih dnevih (...), izpiske iz njegovega transakcijskega računa, prav tako pa je v svoji izpovedi potrdil svoje trditve.

8. Zmotne so pritožbene navedbe, da je tožnik tisti, ki mora dokazati, da mu je bilo v celoti izplačano plačilo za delo v skladu z zakonodajo in pogodbo o zaposlitvi. Tožnik je podal ustrezno trditveno podlago, da mu je tožena stranka dolžna še določen znesek iz naslova premalo plačanih dnevnic, tožena stranka pa je tista, ki bi morala argumentirano nasprotovati takšnim trditvam tožnika in dokazati, da mu je plačala vse dolgovane prejemke.

9. Tožena stranka je bila oziroma bi morala biti seznanjena s tem, kje je tožnik vozil posamezen dan in kolikšen znesek mu je že plačala iz naslova dnevnic, saj je bila kot delodajalec skladno z 16., 17. in 18. členom Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV, Ur. l. RS, št. 40/06 in nasl.) dolžna voditi evidenco o stroških dela in evidenco o opravljenih urah. Podala pa ni niti ustreznih trditev niti ni predložila dokazov, ki bi ovrgli tožnikove navedbe o dolgovani razliki v dnevnicah. Tako ni zatrjevala, do koliko dnevnic in v kolikšni višini je bil tožnik upravičen v tem obdobju in kolikšen znesek mu je že plačala. Poleg tega ni konkretizirala, zakaj je tožnikov izračun dolgovanega zneska dnevnic napačen oziroma, katere dneve tožnik ni bil na službeni poti, zaradi česar na te dneve ne bi bil upravičen do dnevnic. O tožnikovem delu tožena stranka tudi ni predložila nobenih evidenc, niti ni izkazala, katere sestavine prejemkov sestavljajo s strani tožnika predložena nakazila na njegov transakcijski račun (saj ni predložila obračunov plač in dnevnic).

10. Glede na navedeno v zadevi ni bistveno, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencem s področja odčitavanja tahografov. Tožena stranka je tista, ki bi morala ovreči verodostojnost s strani tožnika predloženih tahografov, vendar tega ni storila.

11. S pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Odgovor tožnika na pritožbo tožene stranke ni bistveno pripomogel k odločitvi o pritožbi, zato sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (155. člen ZPP).