Jedro

Zgolj postavitev drsnih vrat, ki se ročno brez težav kadarkoli odprejo ter je skoznje omogočena vožnja, sama po sebi še ne predstavlja takšne obremenitve upnika, da bi bil ta upravičen do posestnega varstva, saj upnik kljub dolžnikovim ugovornim navedbam ni konkretizirano zatrjeval, da prehod skozi ta vrata ne bi bil možen ali bi bil otežen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se: - v I. točki izreka ugodi ugovoru dolžnikov v preostalem delu (glede izterjave upnikove nedenarne terjatve v delu, ki se nanaša na odstranitev postavljenih električno vodenih drsnih vrat in v celoti glede izterjave upnikove izvršljive denarne terjatve) ter se v tem obsegu sklep o izvršbi I 122/2022 z dne 25. 4. 2022 razveljavi, razveljavijo se opravljena izvršilna dejanja (glede rubeža denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet in določitve izvršitelja) in se predlog za izvršbo zavrne; - v II. točki izreka tako, da upnik krije sam svoje stroške izvršilnega postopka; in - v III. točki izreka tako, da mora upnik v roku osem dni povrniti dolžnikoma njune stroške izvršilnega postopka v znesku 672,80 EUR.

II. Upnik mora v roku osem dni povrniti dolžnikoma njune stroške tega pritožbenega postopka v znesku 371,40 EUR.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov (I. točka izreka) in dolžnikoma naložilo, da morata v roku osem dni povrniti upniku nadaljnje priznane stroške izvršilnega postopka v znesku 803,91 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) ter odločilo, da dolžnika nosita stroške ugovora (III. točka izreka).

**Navedbe strank v pritožbi**

2. Dolžnika vlagata po pooblaščenki zoper ta sklep pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlagata, da pritožbeno sodišče njuni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, upniku pa naloži vse stroške postopka. Uveljavljata, da sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z napotilom pritožbenega sodišča v sklepu I Ip 29/2023 z dne 9. 3. 2023, po katerem bi se moralo opredeliti do ugovora dolžnikov, da njuno dejanje ni motilno ravnanje. Sodišče prve stopnje je namreč zgolj navedlo, da sta dolžnika, s tem ko sta postavila leseni tram in drsna vrata, upnika motila v njegovi posesti, kot je to določeno v II. točki izreka sklepa P 12/2019, in še vedno ni pojasnilo, zakaj šteje, da je šlo s strani dolžnikov za dejanje motenja posesti in zakaj to predstavlja postavitev drsnih vrat, ki se lahko odprejo ročno in preko njih tako dolžnika kot njun sin in snaha normalno prihajajo z vozili. Drsna vrata, ki se ročno odpirajo in se lahko brez težav odprejo (kar sta dolžnika dokazala) ter je skoznje omogočena vožnja, niso ovira. Vsako dejanje dolžnika še ne predstavlja motenja posesti, ampak je to lahko le poseg, ki znatneje ovira upnika pri izvrševanju stvarne pravice. Kot pravno upoštevno motenje torej ne šteje ravnanje, ki bistveno ne vpliva na način izvrševanja služnosti. V zvezi s tem se sklicujeta na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2807/2012 in odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 669/2007 ter 12. člen Stvarnopravnega zakonika (zloraba pravice), saj imata dolžnika pravico, da ogradita posestvo, pri tem pa spoštujeta odločitev sodišča. Ni resnična upnikova trditev, da v gospodarskem poslopju garažira avto. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je pod gospodarsko poslopje mogoče priti z dveh strani.

Sodišče prve stopnje tudi ni pojasnilo, zakaj šteje, da je je upnik posestnik kmetijskih zemljišč, glede na to, da jih je s pogodbo prenesel v last in posest A. A. in B. B., ter ni odgovorilo na njun ugovor aktivne legitimacije. Zato sta dolžnika utemeljeno vztrajala, naj upnik predloži pogodbo o prenosu lastninske pravice, česar pa sodišče prve stopnje od upnika ni zahtevalo in je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Odločitev sodišča prve stopnje, da je upnik posestnik spornih parcel, pa je v tem delu v nasprotju z listinskimi dokazili. Prav tako sodišče prve stopnje ni odgovorilo na ugovore dolžnikov: (-) ali sklep sodišča prve stopnje P 12/2019 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 246/2020 sploh lahko predstavlja izvršilni naslov glede vsebine in lokacijske opredelitve, (-) da odločitev v IV. točki izreka sklepa P 12/2019 ni niti določena niti določljiva, (-) da upnik nima pravnega interesa za izvršbo; (-) da vrata niso na parceli 1192/10, s katero je povezana IV. točka izreka sklepa P 12/2019. Uveljavljata kršitev pravice do izjave (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in kršitev 23. člena Ustave RS), ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo strank postopka in opravilo ogleda kraja, posledično je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je sodišče prve stopnje nepravilno zapisalo, da so drsna vrata na parceli 1192/10 k. o. ...1 oziroma jih je potrebno odstraniti s parcele 142/6, v obrazložitvi pa je navedlo parceli 142/6 in 1192/5. Predmet postopka P 12/2019 je bila postavitev palete in ne gre za primerljivo dejansko stanje z drsnimi vrati.

3. Pritožba je bila vročena upniku, ki nanjo ni odgovoril. **Presoja utemeljenosti pritožbe**

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi z dne 25. 4. 2022. Izpodbijan sklep je bil izdan v ponovljenem postopku. Pritožbeno sodišče je v sklepu I Ip 29/2023 z dne 9. 3. 2023 ugodilo pritožbi dolžnikov in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se je nanašal na zavrnitev ugovora glede uveljavitve nedenarne terjatve (zavrnilni del v I. točki izreka) in v stroškovnem delu (II. in III. točka izreka) ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, z navodilom, da bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o ugovoru in se bo moralo pri tem opredeliti do vseh dolžnikovih ugovorov in za svojo odločitev navesti vse potrebne razloge, da bo odločitev mogoče preizkusiti.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (kar ni pritožbeno izpodbijano), da je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Velenju P 12/2019 z dne 20. 2. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 246/2020 z dne 28. 10. 2020 (v nadaljevanju izvršilni naslov)2 zaradi uveljavitve nedenarne terjatve (prepovedi motenj posesti), in sicer na odstranitev postavljenega nameščenega lesenega trama3 oziroma že postavljenih električno vodenih drsnih kovinskih vrat z nepremičnine parcele 1192/0 (točka izreka I/1a) in na bodočo prepoved kakorkoli posegati v upnikovo neposredno in mirno posest na nepremičninah parceli 1192/10 in 172 in prepoved takšnih ali podobnih posest motitvenih dejanj, ki bi upniku omejevala dostop do severnega dela parcel 172, 180/1 in 180/2 (točka izreka I/1b); ter zaradi izterjave denarne terjatve (stroškov izvršilnega postopka) na dolžničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilnih promet ter na pokojnino in druge stalne denarne prejemke dolžnikov (točka izreka I/2).

7. Kot je obrazložilo v izpodbijanem sklepu, je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku4 ugovor dolžnikov zavrnilo, kjer je zaključilo, da sta dolžnika s tem, ko sta 5. 4. 2020 postavila lesen tram5 in 11. 4. 2022 namestila drsna kovinska vrata ponovno motila upnika v njegovi posesti, in sicer v dostopu do gospodarskega poslopja, ki stoji na parceli 1192/10 in v dostopu do severnega dela parcel 172, 180/1 in 180/2, ker je ugotovilo, da ima upnik na teh nepremičninah (čeprav ni več lastnik) posest; da gospodarsko poslopje uporablja tudi za parkiranje osebnega avtomobila (kar je razvidno iz 25. točke obrazložitve izvršilnega naslova) ter da ima preko kraja motilnega dejanja dostop do severnega dela parcel 172, 180/1 in 180/2 (kar je razvidno iz 27. točke obrazložitve izvršilnega naslova). Tak zaključek sodišča prve stopnje ni materialnopravno pravilen.

8. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da ima upnik na nepremičninah parcele 1192/10, 172, 180/1 in 180/2 še vedno posest in so pritožbeni očitki (o neobrazloženosti, protispisnosti in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja) v tem delu neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu namreč v skladu s pravilom o prosti dokazni oceni (8. člen ZPP) ocenilo predloženo dokaze in pojasnilo, da upnik sicer res ni več lastnik teh nepremičnin, vendar pa je iz izpovedb lastnikov teh nepremičnin A. A. in B. B., ki upniku priznavata posest na nepremičninah, ugotovilo, da ima upnik še vedno na teh nepremičninah posest. 9. So pa utemeljene pritožbene navedbe, da dolžnika, s tem ko sta postavila drsna vrata, ki se ročno brez težav kadarkoli odprejo ter je skoznje omogočena vožnja, nista motila upnikove posesti. Pritrditi je pritožbi, da zgolj postavitev takih vrat sama po sebi še ne predstavlja takšne obremenitve upnika, da bi bil ta upravičen do posestnega varstva, saj upnik kljub dolžnikovim ugovornim navedbam6 ni konkretizirano zatrjeval, da prehod skozi ta vrata ne bi bil možen ali bi bil otežen.

10. Po 35. členu SPZ se v razmerju med več posestniki iste stvari šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti. Vendar pa vsako poseganje v stvarno služnost še ne (more) pomeni(ti) tudi posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. To je (lahko) le takšno ravnanje, ki služnostnega upravičenca (v konkretnem primeru upnika) znatneje ovira pri izvrševanju njegove omejene stvarne pravice; poseg mora biti takšen, da bodisi preprečuje ali v precejšnji meri otežuje izvrševanje vsebine služnosti. Zato se za pravno upoštevno motenje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v dotedanji način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva; vsaka (neznatna) sprememba dejanskega stanja še ne pomeni motenja ali odvzema posesti v pravnem smislu (32. člen SPZ).7

11. Da je kovinska vrata možno odpreti, med upnikom in dolžnikoma ni bilo sporno.8 Upnik je tako v predlogu za izvršbo trdil, da mu kovinska električno vodena vrata, ki sta jih postavila dolžnika, v celoti preprečujejo dostop do nepremičnin, ki jih ima v neposredni posesti. Dolžnika sta v ugovoru ugovarjala, da sta sicer res postavila drsna vrata, ki pa niso električna in jih je možno kadarkoli odpreti, zato upniku ne preprečujejo niti ne omejujejo dostopa. Upnik je v odgovoru na ugovor pritrdil, da je vrata možno odpreti, vendar je vztrajal, da dolžnika kljub temu motita njegovo posest. Na naroku z dne 24. 10. 2022 je upnik še dodatno pojasnil, da železna vrata, ki zaenkrat res še niso priklopljena na elektriko, preprečujejo dostop do kmetijskega objekta, dolžnika pa sta ponovno ugovarjala, da vrata upniku ne preprečujejo prehoda po asfaltirani dovozni cesti in voženj do gospodarskega poslopja ter da vsako dejanje še ne pomeni motenja posesti ter da se upnik do tega ni opredelil. 12. S tem ko sta dolžnika trdila, da se vrata lahko kadarkoli odprejo (s čimer je upnik soglašal) ter da ne preprečujejo prehoda (voženj) do upnikovih nepremičnin (ki naj bi jih imel v posesti), se je na upnika prevalilo trditveno in dokazno breme, zakaj prehod skozi ta vrata ne bi bil možen ali bi bil otežen, upnik pa slednjega ni konkretizirano navedel. Po splošnem pravilu izvršilnega postopka mora namreč dolžnik v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), upnik pa ima enako dolžnost ob vložitvi odgovora na ugovor (tretji odstavek 58. člena ZIZ). V konkretnem primeru je bilo torej na upniku trditveno (in dokazno breme) glede dejstev, ki utemeljujejo zaključek o motilnem dejanju dolžnikov, ki ga ni zmogel, saj zgolj vztrajanje, da mu vrata preprečujejo dostop, ob nespornem dejstvu, da jih lahko kadarkoli odpre, ne da bi ob tem konkretno pojasnil, zakaj prehod ni možen ali je otežen, ne zadošča. **Odločitev o pritožbi**

13. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi dolžnikov ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo ugovoru dolžnikov v preostalem delu (glede izterjave upnikove nedenarne terjatve v delu, ki se nanaša na odstranitev postavljenih električno vodenih drsnih vrat, in v celoti glede izterjave upnikove izvršljive denarne terjatve) ter v tem obsegu sklep o izvršbi z dne 25. 4. 2022 razveljavilo, razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (glede rubeža denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet in določitve izvršitelja) in predlog za izvršbo zavrnilo (3. točk 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**Odločitev o stroških postopka**

14. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je pritožbeno sodišče zavrnilo upnikov predlog za izvršbo, upnik krije sam svoje stroške izvršilnega postopka, saj ti stroški za izvršbo niso bili potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ), in mora povrniti dolžnikoma v roku osem dni njune stroške izvršilnega postopka v znesku 672,80 EUR (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Te stroške je pritožbeno sodišče odmerilo v zvezi z ugovorom z dne 6. 5. 2022 v skladu s tedaj veljavno Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/15, 28/18 in 22/19 – v nadaljevanju prejšnja OT), v zvezi s s pritožbo z dne 8. 12. 2022 pa v skladu s sedaj veljavno Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/15, 28/18, 22/19 in 70/22 – v nadaljevanju OT) in dolžnikoma kot potrebne stroške priznalo: 330 točk (od priglašenih 390 točk) za sestavo ugovora in za 10% povišanje za zastopanje več strank (tar. št. 27/6 prejšnje OT in tretji odstavek 7. člen prejšnje OT), 6,60 točk za 2% materialne izdatke za ugovor (tretji odstavek 11. člena prejšnje OT), 22 % DDV za ugovor v znesku 44,44 EUR, plačano sodno takso za ugovor v znesku 55 EUR, 330 točk (od priglašenih 375 točk) za sestavo pritožbe z dne 8. 12. 2022 in 10 % povišanje za zastopanje več strank (tar. št. 31/7 OT in prvi odstavek 7. člena OT), 6,6 točk za 2% materialne izdatke za pritožbo z dne 8. 12. 2022 (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV za pritožbo z dne 8. 12. 2022 v znesku 44,44 EUR ter plačano sodno takso za pritožbo z dne 8. 12. 2022 v znesku 125 EUR.

15. Pritožbeno sodišče je odločilo še o stroških tega pritožbenega postopka. Dolžnika sta v celoti uspela s pritožbo in so bili ti stroški potrebni, zato jima jih mora upnik v roku osem dni povrniti v znesku 371,40 EUR (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, peti odstavek 38. člena ZIZ). Pritožbene stroške je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z veljavno OT in upniku kot potrebne stroške priznalo: 330 točk (od priglašenih 375 točk) za sestavo pritožbe z dne 6. 6. 2023 in 10 % povišanje za zastopanje več strank (tar. št. 31/7 OT in prvi odstavek 7. člena OT), 6,6 točk za 2% materialne izdatke za pritožbo z dne 6. 6. 2023 (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV za pritožbo z dne 6. 6. 2023 v znesku 44,44 EUR ter plačano sodno takso za pritožbo z dne 6. 6. 2023 v znesku 125 EUR.

1 Pri vseh nadaljnjih oznakah nepremičnin v obrazložitvi tega sklepa gre za isto katastrsko občino, zato je pritožbeno sodišče v nadaljevanju ni več navajalo. 2 Z izvršilnim naslovom je bilo dolžnikoma med drugim naloženo, da v roku osem dni z nepremičnine parcele 1192/10 oziroma parcele 142/6, nekaj metrov severneje od dovoza z občinske javne ceste parcele 1192/5, odstranita tam postavljeno nameščeno leseno paleto, označeno s prometnim znakom (II. točka izreka) in v bodoče prepovedano kakorkoli posegati v neposredno in mirno posest upnika, ki jo ima na nepremičnini parceli 1192/10 in 172 ter prepovedano izvrševati takšna ali podobna posest motitvena dejanja, ki bi mu omejevala dostop do severnega dela parcele 172, 180/1 in 180/2 (IV. točka izreka). 3 Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 11. 2022 (ki v tem delu ni bil pritožbeno izpodbijan) že delno ugodilo ugovoru dolžnikov in ustavilo izvršbo v delu, ki se je nanašala na odstranitev lesenega trama. 4 Odločilo je na podlagi predloženih pisnih vlog in listinskih dokazov strank ter na na podlagi zaslišanj prič – na naroku 24. 10. 2022 je zaslišalo predlagani priči A. A. in B. B. in na naroku 14. 12. 2022 priči C. C. in D. D. 5 V tem delu (ki niti ni predmet tega pritožbenega preizkusa) je sodišče prve stopnje, kot je že bilo pojasnjeno, ugovoru delno ugodilo in izvršbo v delu, ki se nanaša na odstranitev lesenega trama, ustavilo, ker je ugotovilo, da sta dolžnika postavljen leseni tram odstranila. 6 Gre za navedbe dolžnikov, da je vrata mogoče kadarkoli odpreti in ne preprečujejo prehoda (voženj) do upnikovih nepremičnin. 7 Primerjaj Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 669/2007. 8 Upnik je sam v odgovoru na ugovor izrecno navedel: „Četudi je že res, da jih je možno odpreti, s tem motita upniku posest...“