Jedro

V postopku z ugovorom proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. člena ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v N. z dne 10.1.2006 v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba zaradi izterjave: glavnice v znesku 117.252,00 SIT in zakonskih zamudnih obresti: od zneska 29.314,00 SIT od 24.10.2004, od zneska 29.314,00 SIT od 23.11.2004, od zneska 29.314,00 SIT od 24.12.2004 in od zneska 29.310,00 SIT od 14.1.2005 do plačila. Navedlo je, da bo o tem delu zahtevka odločeno pred Okrožnim sodiščem v N. v pravdnem postopku.

Zoper ta sklep se je pritožil upnik in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi opozarja, da je za dejstva, ki jih je v ugovoru navedla dolžnica izvedel šele po prejemu ugovora. Dolžnica še vedno dolguje zapadlo premijo za obdobje od aprila do oktobra 2004. Ker pa si je sodišče dovolilo samo obračunati premijo, za kar gotovo nima ustreznega znanja, niti podatkov, je pri tem prišlo do napake. Sodišče je napačno obračunalo glavnico, ki jo dolžnica še dolguje, saj bi pravilen izračun znašal 179.291,00 SIT in ne (176.884,00 SIT). V konkretnem primeru bi moralo sodišče ugovor dolžnice posredovati upniku, saj bi ta po potrebi svoj predlog ustrezno skrčil in sodišču posredoval pravilne podatke o dejanski višini dolga. Ker pa je sodišče višino dolga ugotavljalo samo, je izračun napačen.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v zvezi pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje ugovora dolžnice ni posredovalo upniku najprej pripominja, da v postopku z ugovorom proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. člena ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, na kar pa se obravnavani primer ne nanaša. Neutemeljene in očitno zgolj posledica nerazumevanja odločitve sodišča prve stopnje pa so tudi nadaljnje pritožbene navedbe upnika. V obravnavanem primeru je namreč upnik v predlogu za izvršbo uveljavljal plačilo glavnice v višini 294.136,00 SIT ter zakonitih zamudnih obresti od v predlogu posamično navedenih zneskov z mesečno zapadlostjo od 24.4.2004 do 24.1.2005. Dolžnica je izdanemu sklepu o izvršbi ugovarjala le delno in sicer zgolj v obsegu obveznosti plačila premij, ki so zapadle od 24.10.2004 dalje. Ker je sodišče prve stopnje pravilno njen (delni) ugovor ocenilo kot utemeljen in obrazložen, tega pa, kot je razvidno iz pritožbenih navedb upnik niti ne izpodbija, je tudi pravilna odločitev, da se zgolj v tem delu sklep o izvršbi razveljavi in da bo le o tem (razveljavljenem) delu zahtevka odločeno pred Okrožnim sodiščem v N. v pravdnem postopku. Za preostalo dolgovano premijo za obdobje od aprila do oktobra 2004 pa je sklep o izvršbi postal pravnomočen. Tudi očitek, da naj bi si sodišče samo dovolilo obračunavati premijo, za kar naj bi ne imelo ustreznega znanja, nima nobene realne podlage. Sodišče namreč samo ni obračunavalo prav nobene premije, pač pa je le v obsegu ugovarjanega dela zahtevka, kot ga je postavil upnik sam, stranki napotilo na pravdo. Zato sklep sodišča prve stopnje ni nepravilen in tudi posledica tega sklepa ne more biti oškodovanje upnika. Taka odločitev sodišča prve stopnje pa tudi ne pomeni, da upnik ne more ali ne bil mogel v nadaljevanju postopka za razveljavljeni del zahtevka predlog umakniti, v kolikor bo ocenil, da je taka odločitev smotrna. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.