25. 5. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe GP Gradim, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa direktorica Irena Pangeršič, na seji 25. maja 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 31. in 37. člena ter 14. in 14.a točke prvega odstavka 397. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19, 66/19 in 163/22) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedene določbe Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki se nanašajo na davčne prekrške in različne obveznosti subjektov vpisa v poslovni register ter ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z dokumentiranjem oziroma vodenjem poslovnih knjig in evidenc ter transakcijskimi računi. Zatrjuje neskladje s 14., 15., 22., 23., 25., 26., 49., 50., 67. in 74. členom Ustave, 2., 3. in 13. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP), 1. členom Protokola št. 6 k EKČP ter 3. do 8. členom Splošne deklaracije človekovih pravic.[1] Izpodbijane določbe naj bi bile v neskladju tudi s 131. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 20/18 – OZ) in 337. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – ZPP). Pobudnica navaja, da ne izvaja nobenih poslovnih dejavnosti in da ima kot vsak poslovni subjekt pravico, da ne dobavlja blaga ter ne prejema plačil, oziroma da ne izvaja nobenih dejavnosti, na podlagi katerih bi morala plačevati kakršne koli davke ali prispevke. Izpodbijane določbe naj bi onemogočale svobodno opravljanje gospodarske dejavnosti. Pobudnica trdi, da nima odprtega transakcijskega računa iz razlogov na strani ponudnice plačilnih storitev. V zvezi s tem naj bi bil sprožen sodni postopek, ki naj še ne bi bil zaključen. Pobudnici naj ne bi bilo mogoče očitati storitve prekrška po 397. členu ZDavP-2, ker naj bi ji odprtje novega transakcijskega računa zavračali ponudniki plačilnih storitev. Navaja še, da zakonodaja v konkretnem primeru ne omogoča, da bi kot gospodarska družba prenehala, sklicuje pa se tudi na razne predpise, povzema dejstva in okoliščine številnih različnih pravnih postopkov ter pojasnjuje svoja stališča v zvezi z njimi.

2.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Obravnavana pobuda teh navedb ne vsebuje. Pobudnica namreč ne navaja razlogov neskladnosti izpodbijanih določb na način, da bi jih Ustavno sodišče lahko preizkusilo. Omenja, da izpodbijane določbe posegajo v njeno pravico do svobodne gospodarske pobude, vendar za to svoje stališče ne navede konkretnih argumentov. Trdi le, da ima pravico, da ne izvaja nobenih poslovnih dejavnosti, in na splošno navaja, da nima odprtega transakcijskega računa iz razlogov na strani ponudnikov plačilnih storitev. Iz teh navedb ne izhaja, zakaj naj bi bile izpodbijane določbe v neskladju z Ustavo. Pri tem se pobudnica še obširno sklicuje na številne okoliščine iz različnih pravnih postopkov, glede katerih ni jasno, v katerih delih bi morda lahko bile upoštevne v obravnavani zadevi oziroma v kakšnem smislu jih pobudnica navaja v pobudi. Iz pobude ne izhaja, s kakšnimi razlogi naj bi pobudnica utemeljevala zatrjevano protiustavnost oziroma konkretno v čem naj bi bile izpodbijane določbe v neskladju z Ustavo. Razlogi v pobudi niso jasno, nedvoumno in določno opredeljeni.

3.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker pobuda zgoraj navedenega pogoja ne izpolnjuje, njena obravnava ni mogoča in jo je Ustavno sodišče zavrglo.

4.Glede na takšno odločitev se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za obravnavo pobude.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Splošna deklaracija človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Družba za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana, 1995, str. 1–7).