Jedro

Odpust obveznosti učinkuje samo za nezavarovane terjatve, za zavarovane terjatve, pa odpust obveznosti ne učinkuje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika, sklep Okrajnega sodišča v Celju I 41/2019 z 6. 2. 2019 v celoti razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka), razveljavilo zaznambe sklepa Okrajnega sodišča v Celju I 41/2019 z 6. 2. 2019 (ID pravice zaznambe ...) pri 1 /6 deležu dolžnika na nepremičninah parc. št. 302, 314, 316, 317, 318, 319/1, 319/2, 319/3, 320, 321, 322, 323/1, 323/2, 333, 334/1, 334/2, 334/4, 334/5, 334/6, 334/7, 488/1, 497 k. o. ... (II. točka izreka) in upnici naložilo, da je dolžna v roku 8 dni plačati 353,70 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od preteka roka dalje (III. točka izreka).

2. Upnica pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) v zvezi z drugim odstavkom 21. členom ZFPPIPP in posledično zmoten zaključek, da terjatve upnice niso prednostne terjatve, ker niso nezavarovane (so torej zavarovane). Določbe 408. člena ZFPPIPP ni mogoče razlagati tako, da odpust obveznosti ne učinkuje na nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov za socialno varnost, učinkuje pa v primeru, če so te terjatve zavarovane, saj taka razlaga vodi v absurdno situacijo, ko se obveznost plačila prispevkov odpusti, ker je bila terjatev zavarovana, če ne bi bila zavarovana, pa se ne bi odpustila. V predmetnem postopku so izterjevane terjatve upnice za plačilo prispevkov iz socialne varnosti zavarovane s hipoteko in predstavljajo ločitveno pravico po določbah ZFPPIPP, kar pomeni pravico upnika do poplačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Gre torej za upravičenje do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (t. i. prednostno poplačilno upravičenje). V tem smislu gre pri zavarovanih terjatvah že po njihovi naravi za neko „prednostno pravico“. Lastnost zavarovane in lastnost prednostne terjatve se torej med seboj ne izključujeta. Zakonodajalec je med terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, dodal terjatve za plačilo neplačanih prispevkov. Če postane tovrstna terjatev zavarovana, se njen pomen in vsebina ne spreminjata in ne more biti deležna manjšega varstva, kvečjemu večjega varstva. Ne glede na to pa že sama lastnost zavarovane terjatve preprečuje odpust obveznosti. Iz namenske razlage 408. člena ZFPPIPP v povezavi z drugimi določbami ZFPPIPP izhaja, da se 408. člen nanaša samo na nezavarovane terjatve, odpust obveznosti torej na zavarovane terjatve ne učinkuje. Prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP je pred spremembami določal, da odpust obveznosti učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do dolžnika, nastale do začetka stečaja, v drugem odstavku pa je določil, da odpust ne učinkuje za določene prednostne terjatve. Tako je bilo jasno, da odpust učinkuje samo za nezavarovane terjatve, saj se samo te razvrščajo na prednostne, navadne in podrejene. Pri zavarovanih terjatvah takšne razvrstitve ni, saj so te že po naravni ″prednostne″. Tako tudi komentar k 408. členu ZFPPIPP vsebuje razlago, da odpust obveznosti učinkuje za dve skupni nezavarovanih terjatev, ne učinkuje pa za zavarovane terjatve, nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Takšna razlago je sprejelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sodbi II Cp 141/2011 z dne 8. 6. 2011. Besedilo 408. člena ZFPPIPP je bilo spremenjeno z novelo ZFPPIPP-C, ki več ne omenja navadnih in podrejenih terjatev, ampak določa, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, v drugem odstavku pa še vedno določa, za katere določene prednostne terjatve odpust obveznosti ne učinkuje, med drugim tudi za neplačane prispevke za socialno varnost. Besedna zveza vse terjatve upnikov ne pomeni, da so s tem po novem zajete tudi zavarovane terjatve, ampak je bilo s spremembo poudarjeno, kakšna je usoda ostalih prednostnih, torej nezavarovanih, terjatev, ki niso omenjene v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP. Še vedno pa se 408. člen ZFPPIPP nanaša samo na nezavarovane terjatve. S spremembo prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP se je namreč samo popravila redakcijska nedoslednost besedila. Upnica meni, da je razlaga komentarja k določbam 408. člena ZFPPIPP še vedno veljavna, torej odpust obveznosti ne učinkuje na zavarovano terjatev. Ob obrazloženem odpust obveznosti ne učinkuje na terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, bodisi zavarovane bodisi nezavarovane. V nadaljevanju navaja, da se sodišče prve stopnje neutemeljeno sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 3041/2015 z dne 7. 10. 2015, saj gre v obravnavani zadevi za popolnoma drugačno dejansko stanje. Sodišče v podkrepitev stališča, da upnik ni upravičen do zamudnih obresti, ker med prednostne terjatve spadajo samo glavnice terjatev za prispevke, ne pa tudi obresti, aplicira razlago določb 197. člena ZIZ na 21. člen ZFPPIPP, kar vodi do zmotne razlage in uporabe določb ZFPPIPP. V navedeni zadevi je sodišče namreč v fazi poplačila upnikov iz kupnine prodane nepremičnine v izvršilnem postopku uporabilo 197. člen ZIZ, ki vsebuje posebno ureditev poplačila prednostnih terjatev, ko upniku v izvršilnih postopkih sploh ni potrebno sodelovati, temveč terjatve prispevkov za socialno zavarovanje za zadnje leto priglasi, in ima že s tem prednost pred terjatvami upnikov iz 198. člena ZIZ, npr. pred terjatvami zastavnih upnikov. Gre torej za druge prednostne terjatve kot v predmetni zadevi. Nadalje v zvezi z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da nekaterih postavk iz seznama izvršilnih naslovov ni priznalo (zakonskih zamudnih obresti in stroškov sklepov), poudarja, da je seznam izvršilnih naslovov z dne 18. 1. 2019, ki ga je upnica k predlogu za izvršbo tudi predložila, sestavljen v skladu z določbami 145. člena Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZdavP-2) in kot tak veljaven izvršilni naslov. Izvršilno sodišče je zaradi načela stroge formalne legalitete na izvršilni naslov vezano in ga mora le še izvršiti. V kolikor je terjatev sporna, je to lahko predmet le kakšnega drugega postopka. Izvršilni postopek je namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni, torej, da upnik pride do poplačila svoje terjatve.

3. Dolžnik v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam upnice, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o ugoditvi ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. V primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu. Ugovor dolžnika mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ).

6. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi zatrjeval, da so bile dolžniku vse terjatve iz predmetnega izvršilnega naslova odpuščene v postopku osebnega stečaja, zato predmetni izvršilni naslov ne bi smel biti izdan in ne more biti izvršilni naslov. Glede na navedene ugovorne navedbe je sodišče prve stopnje odločitev o ugovoru oprlo na drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP, vendar je, kot pravilno pritožbeno izpostavlja upnica, navedene določbe zmotno uporabilo.

7. Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve, da v obravnavni izvršilni zadevi izvršilni naslov predstavlja seznam izvršilnih naslovov DT 4935-73/2019-1 04-720-29 z dne 18. 1. 2019 za izterjavo prispevkov za socialno varnost in pokojninsko in invalidsko zavarovanje od decembra 2010 do novembra 2012. Pritožbeno tudi niso izpodbijane ugotovitve, da izvršba terjatev, ki so navedene od zap. št. 8 do zap. št. 51, iz navedenega seznama izvršilnih naslovov temelji na podlagi hipotek na nepremičninah, na katerih je dovoljena predmetna izvršba, ki so bile pridobljene pred stečajem in ki so še vedno vpisane v zemljiški knjigi, ter da se želi upnik poplačati iz vrednosti zastavljenih nepremičnin na podlagi hipotek.

8. Terjatve upnice, ki izhajajo iz že navedenega seznama izvršilnih naslovov od zap. št. 8 do zap. št. 51, so torej zavarovane s hipoteko na nepremičninah, na katerih je bila v predmetnem izvršilnem postopku dovoljena izvršba. Zavarovana terjatev je terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico (tretji odstavek 20. člena ZFPPIPP). Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP).

9. V postopku osebnega stečaja odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno (prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP). Odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP. V postopkih zaradi insolventnosti so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti (drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP).

10. Upnica utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da ob pravilni razlagi drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje samo za nezavarovane terjatve, za zavarovane terjatve, pa odpust obveznosti ne učinkuje1. Ker so terjatve upnice, ki so navedene od zap. št. 8 do zap. št. 51 predmetnega izvršilnega naslova, zavarovane terjatve, zanje odpust obveznosti ne učinkuje.

11. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi tudi zatrjeval, da je drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP pred novelo ZFPPIPP-G, ki je začela veljati 26. 4. 2016, določal, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tiste nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, z novelo ZFPPIPP-G pa je bil drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP spremenjen tako, da so prednostne terjatve tiste nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Ker so dolžnikove obveznosti nastale v letu 2011 in 2012, pred veljavnostjo novele ZFPPIPP-G, in se je osebni stečaj nad dolžnikom začel 19. 10. 2015, je menil, da so prednostne samo tiste terjatve, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, zato izterjevane terjatve niso prednostne. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti določbe ZFPPIPP-G, ki je bil v veljavi v času izdaje sklepa o odpustu obveznosti z dne 13. 11. 2018. Glede na določbe prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP in prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP je sklep o odpustu obveznosti konstitutivne pravne narave, saj do odpusta obveznosti pride šele s sklepom o odpustu obveznosti, šele s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti pa tudi preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero odpust obveznosti učinkuje. Trenutek, ki je odločilen za presojo, katero materialnopravno določbo ZFPPIPP mora sodišče uporabiti, torej ni trenutek začetka postopka osebnega stečaja, ampak trenutek izdaje sklepa o odpustu obveznosti2. Pri tem pa je tudi pojasniti, da novela ZFPPIPP-G v tem delu, kolikor se nanaša na stečajne postopke oziroma postopke odpusta obveznosti, ki so se začeli pred 26. 4. 2016, ni v nasprotju s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave RS3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo sicer izpostavlja sodbo II U 473/2016 z dne 28. 11. 2018, vendar ta ni primerljiva z obravnavano zadevo, saj je bila v zadevi II U 473/2016 z dne 28. 11. 2018 uporabljena določba drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP, kot je bila v veljavi pred novelo ZFPPIPP-G in tudi ob začetku postopka osebnega stečaja in ob izdaji sklepa o odpustu obveznosti, v predmetni zadevi pa je bil sklep o odpustu obveznosti izdan v času veljave novele ZFPPIPP-G. Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je postopek osebnega stečaja nad dolžnikom začel 19. 12. 2015, postopek odpusta obveznosti se je začel 12. 11. 2015 in se končal s sklepom o odpustu obveznosti z 13. 11. 2018, iz katerega izhaja, da odpust obveznosti učinkuje za terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 19. 10. 2015, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, razen terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. V obravnavanem primeru je bil sklep o odpustu obveznosti izdan 13. 11. 2018, pravnomočen je postal 4. 1. 2019, torej že po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G, ki je začela veljati 26. 4. 2016, zato ob pravilni uporabi zgoraj navedene materialnopravne podlage velja, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, kar tudi izhaja iz sklepa o odpustu obveznosti. Zato tudi v primeru, če že navedene izterjevane terjatve ne bi bile zavarovane, gre pri vseh izterjevanih terjatvah (tudi od zap. št. 1 do zap. št. 7) za prednostne terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP, za katere pa skladno z drugim odstavkom 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ne učinkuje.

12. Iz navedenih razlogov upnica utemeljeno pritožbeno očita sodišču prve stopnje zmotnost zaključka, da so bile izterjevane terjatve odpuščene v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom.

13. Pojasniti je tudi, da je seznam izvršilnih naslovov skladno s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Na izvršilni naslov je sodišče zaradi stroge formalne legalitete vezano in ga ne sme spreminjati, niti se spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni, torej da upnik pride do poplačila svoje terjatve. Vse morebitne nepravilnosti pri izdaji posameznega izvršilnega naslova iz seznama bi zato moral dolžnik uveljavljati v predhodnem davčnem postopku. V skladu s četrtim odstavkom 3. člena ZDavP-2 so tudi stroški postopka pobiranja davkov pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno. V skladu s prvim odstavkom 152. člena ZDavP-2 dolžnik plača vse stroške davčne izvršbe. Stroški davčne izvršbe, katerih povrnitev zahteva upnik, so v konkretnem primeru dolžniku v plačilo naloženi z izvršljivim sklepom davčnega organa, ki glede na določbo 4. točke drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 predstavlja samostojen izvršilni naslov in je kot tak lahko vsebovan tudi v seznamu izvršilnih naslovov po 9. točki drugega odstavka istega člena4. Ob obrazloženem upnica tudi utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je upravičena tudi do izterjave obresti in stroškov davčne izvršbe, ki so zajeti v seznamu izvršilnih naslovov.

14. Dolžnik je tudi ugovorno trdil, da je upnica s sklepom z dne 16. 1. 2019 že sprožila davčno izvršbo za iste terjatve, katere terja v predmetni izvršbi, na dolžnikova denarna sredstva, in da je upnica s sklepom 12. 2. 2019 davčni postopek iz istega ugovornega razloga, kot ga dolžnik uveljavlja v predmetni sodni izterjavi, že ustavila. Upnica je v odgovoru na ugovor navedla, da je bil sklep o ustavitvi davčne izvršbe izdan, ker izvršba ni bila dovoljena glede denarnih sredstev dolžnika in ne iz razloga, ker terjatev ne bi bila več obstajala. Odločilno je, da je bil ustavljen postopek davčne izvršbe na dolžnikova denarna sredstva, kar pa ne vpliva na postopek sodne izterjave na dolžnikove nepremičnine, ki je samostojen postopek. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa od navedenih trditev dolžnika v ugovoru in upnice v odgovoru na ugovor ni opredelilo, zato je ostalo v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

15. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi upnice ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti.

16. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

17. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, pri tem pa pravilno uporabiti drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP, in presoditi vse ugovorne trditve dolžnika in trditve upnice v odgovoru na ugovor, kot je že bilo zgoraj obrazloženo.

1 Prim. Plavšak, N.: ZFPPIPP, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba Ljubljana 2008, stran 291 in sodba VSL II Cp 141/2011 z dne 8. 6. 2011. 2 Prim. sklep VSL III Ip 4891/2014 z dne 25. 02. 2005, sklep VSL Cst 353/2017 z dne 20. 6. 2017, sklep VSL Cst 500/2019 z dne 12. 11. 2019. 3 Prim. razloge Ustavnega sodišča v 23. točki obrazložitve odločbe št. U-I56/17, Up 335/17 z dne 4. 4. 2019. 4 Prim. sklep VSL II Ip 4755/2014 z dne 22. 12. 2014.