15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 349/2005 z dne 24. 10. 2006 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 799/2003 z dne 22. 4. 2005 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 173/2000 z dne 17. 1. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov organov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičene odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni. Hkrati je zavrnilo pritožnikov zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in za vrnitev nazaj na delo. Ugotovilo je, da je bil pritožnik od 9. 4. 1998 do 30. 5. 1998 neupravičeno odsoten z dela v skrajšanem štiriurnem delovnem času, saj mu za ta čas ni bila odobrena upravičena odsotnost z dela, prav tako pa takšne odsotnosti ni upravičevalo pritožnikovo zdravstveno stanje. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper takšno odločitev. Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo revizijo.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbama obeh nižjih sodišč vlaga pritožnik ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi obširno pojasnjuje, zakaj nasprotuje ugotoviti sodišč, da njegovo zdravstveno stanje v spornem obdobju ni upravičevalo odsotnosti z dela. Zatrjuje kršitev pravic iz 14., 15., 22., 50. in 51. člena Ustave.

3.Bistveno, kar očita pritožnik izpodbijanim sodbam, je, da temeljijo na nepravilni oceni, da pritožnikovo zdravstveno stanje v spornem obdobju ni bilo takšno, da bi upravičevalo njegovo odsotnost z dela. Takšne navedbe po vsebini pomenijo ugovor zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in same po sebi ne morejo utemeljiti ustavne pritožbe. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo preizkusi namreč le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik se sicer sklicuje na kršitve človekovih pravic iz členov 14, 15 (posebno človekovo pravico pomeni le določba četrtega odstavka tega člena), 22, 50 in 51 Ustave, vendar pa takšnih kršitev ni izkazal. Za kršitev navedenih pravic bi šlo namreč le v primeru, če bi izpodbijane odločitve temeljile na kakšnem pravnem stališču, ki bi bilo z vidika teh pravice nesprejemljivo. Takšnih stališč pa v izpodbijanih sodbah ni. Prav tako ne gre za primer tako očitno napačnih odločitev, da bi jim bilo že iz tega razloga mogoče očitati neskladje z 22. členom Ustave.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan