Jedro

Očitna pomota se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku.

Pri tem, ko je bil predlog za razpis druge dražbe vložen na nepristojno sodišče, ni šlo za očitno pomoto. Pooblaščenec upnika je namreč v vlogi kot naslovnika opredelil Okrajno sodišče v Trebnjem, na vlogo je tudi navedel opravilno številko izvršilne zadeve, ki med istima strankama teče pred okrajnim sodiščem v Trebnjem. Očitno je, da je zamešal obe izvršilni zadevi in ne drži pritožbena trditev, da je bila vloga (le) naslovljena na napačno sodišče, ampak so bili v vlogi tudi podatki, ki se ne nanašajo na predmetno zadevo. Zato Okrajno sodišče v Trebnjem vloge tudi ni odstopilo Okrajnemu sodišču v Novem mestu, saj ni imelo nobenega indica, da bi se lahko vloga nanašala na katero od izvršilnih zadev, ki se vodijo pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu. Treba je tako šteti, da nastala situacija ni posledica očitne pomote, ampak neskrbnosti pooblaščenca upnika. Izjema iz desetega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se ne more uporabiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik in dolžnica sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo izvršbo na dolžničine nepremičnine.

2. Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo, v kateri je opozoril, da je 16. 11. 2021 na sodišče poslal dopis v katerem je predlagal razpis druge javne dražbe, vendar je prišlo do očitne napake in je bil dopis poslan na Okrajno sodišče v Trebnjem. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, ter določi datum druge javne dražbe.

3. Dolžnica pritrjuje izpodbijanemu sklepu, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za odločitev v zadevi je pomemben 112. člen ZPP, ki v prvem odstavku določa, da se, če je vloga vezana na rok, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Deseti odstavek pa strogost prvega odstavka nekoliko omili, a vendar le za stranke, ki nimajo pooblaščenca; Če je bila vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.

6. Očitna pomota se torej lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku. Vendar pa bi bilo napačno (in v očitnem neskladju z namenom zakonodajalca, da bi vsako napako odvetnika, ki vlogo vloži pri nepristojnem sodišču, šteli za očitno pomoto (z argumentacijo, da je odvetnik pravni strokovnjak in da je zato vložitev pri nepristojnem sodišču pač lapsus). Tudi napaka odvetnika je lahko posledica neskrbnosti, le da, drugače kot pri nevednosti prava neuke stranke, ni razloga za omilitev strogega režima spoštovanja rokov. Utemeljitev, da gre za očitno pomoto (torej za lapsus in ne za neznanje ali neskrbnost), bo pri odvetniku mogoča npr. tedaj, ko je bilo sodišče v sam vlogi pravilno opredeljeno, napačen naziv pa je bil nato zapisan na pisemski ovojnico. Tudi v primeru, ko administrativno opravilo oddaje poštne pošiljke odvetnik prepusti osebju svoje odvetniške pisarne, je njegova obveznost, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi pri zapisu na kuverti, pa zato ni izključeno, da pride do očitne pomote.1

7. V obravnavani zadevi je pooblaščenec upnika pritožbi priložil vlogo, iz katere izhaja, da jo je naslovil na Okrajno sodišče v Trebnjem, navedena pa je tudi druga opravilna številka (I 67/2021), kot je v tej zadevi (I 142/2019). Pritožbeno sodišče je vpogledalo v izvršilni vpisnik Okrajnega sodišča v Trebnjem in ugotovilo, da pred navedenim sodiščem pod opravilno številko I 67/2021 teče izvršba med istima strankama, vendar na drugo nepremičnino, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Trebnjem.

8. Upoštevaje gornje stališče iz pravne literature, kdaj šteti, da določeno ravnanje pomeni lapsus, kdaj pa neskrbnost, pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbenih trditev, da je šlo pri tem, ko je bil predlog za razpis druge dražbe vložen na nepristojno sodišče, za očitno pomoto. Pooblaščenec upnika je namreč v vlogi kot naslovnika opredelil Okrajno sodišče v Trebnjem, na vlogo je tudi navedel opravilno številko izvršilne zadeve, ki med istima strankama teče pred okrajnim sodiščem v Trebnjem. Očitno je, da je zamešal obe izvršilni zadevi in ne drži pritožbena trditev, da je bila vloga (le) naslovljena na napačno sodišče, ampak so bili v vlogi tudi podatki, ki se ne nanašajo na predmetno zadevo. Zato Okrajno sodišče v Trebnjem vloge tudi ni odstopilo Okrajnemu sodišču v Novem mestu, saj ni imelo nobenega indica, da bi se lahko vloga nanašala na katero od izvršilnih zadev, ki se vodijo pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu. Pritožbeno sodišče zato šteje, da nastala situacija ni posledica očitne pomote, ampak neskrbnosti pooblaščenca upnika. Zato se v predmetni zadevi ne more uporabiti izjema iz desetega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ampak je treba izhajati iz prvega odstavka istega člena, posledično pa ugotoviti, da upnik v roku šestih mesecev od naroka prve javne dražbe (do 7. 1. 2022) ni predlagal razpisa druge javne dražbe, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Posledica takšne ugotovitve je ustavitev izvršbe na nepremičnine.

9. Pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, krije svoje pritožbene stroške. Prav tako krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo dolžnica, saj z njim ni prispevala k odločitvi in tako ne gre za potrebne stroške postopka (prvi odstavek 165. člena in 154. ter 155. člen ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Galič A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba 2005, str. 464