Jedro

Razlog, na katerega se sklicuje toženec, ni očitno neupravičen, ravno nasprotno, gre za upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranki namreč ni mogoče pripisati bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb, npr. njenih družinskih članov, ki ji niso izročile sodnega pisanja, ki ga je družinski član sprejel za stranko po 140. členu ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženca za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper sklep sodišče prve stopnje je vložil pritožbo toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa predlaga, da ga razveljavi in ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Navaja, da je šele s prejemom zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Brežicah izvedel, da zoper njega teče predmetni postopek. Tožbe zaradi nezakonite vročitve ni prejel. Iz vročilnice izhaja, da je tožbo sprejel njegov sin, ki je prijavljen na istem naslovu, in da predhodnega poskusa vročitve tožbe neposredno tožencu ni bilo. Tožba se je torej vročala z navadno vročitvijo, čeprav se v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZPP tožba vroča osebno stranki. Poleg tega je z vročitvijo tožbe toženčevemu sinu nastopil položaj, ko tožba zaradi opustitve tretje osebe ni dosegla toženca. Breme pričakovane skrbnosti toženca glede sprejemanja pošte je bilo prevaljeno na tretjo osebo in je bila usoda postopka odvisna od skrbnosti tretje osebe. Tako toženec kot njegov sin sta v stanovanju zelo malo prisotna in v njem le prespita, zato se ne vidita več tednov. Toženec namreč opravlja pleskarska dela po terenu, njegov sin pa je večino časa v Novem mestu, kjer dela in ima družino. Ko je doma, toženec redno preverja poštni predal. Sin dopušča možnost, da je kaj podpisal za očeta, potem pa na to pozabil. Ker je zelo neskrben do vseh formalnosti, je velika verjetnost, da je pismo založil, izgubil ali celo nehote odvrgel skupaj z reklamnimi letaki. Sodišče prve stopnje tožencu neutemeljeno očita neskrbnosti na podlagi povprečnih okoliščin v povprečnem gospodinjstvu. Opisane okoliščine so upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker sodišče prve stopnje ni opravilo naroka, na katerem bi izvedlo predlagane dokaze, tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in je podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je ostalo dejansko stanje neugotovljeno.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je štelo, da toženec ni uveljavljal nobenega upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, zato je njegov predlog brez oprave naroka kot neutemeljen zavrnilo.

Toženec pa je kot upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje prvenstveno navajal nezakonito vročitev tožbe, kar v pritožbi ponovno izpostavlja. Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki ga stranka ne more več opraviti. Zamuda mora izhajati iz sfere stranke. Toženec zato kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje ne more navajati napake sodišča v zvezi z vročanjem tožbe, kar je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Strankam so za odpravo nezakonitosti v sodnih postopkih na razpolago druga ustrezna pravna sredstva (v obravnavanem primeru pritožba zoper zamudno sodbo).

Toženec je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajal tudi, da je bila glede na vročilnico tožba očitno vročena z nadomestno vročitvijo, in sicer njegovemu sinu, ki pa mu tožbe ni izročil in mu o njej ni ničesar povedal, zato sam ni kriv za zamudo roka za odgovor na tožbo. Glede takšnega razloga je sodišče prve stopnje zaključilo, da sklicevanje na tožencu znano neskrbnost sina glede obveščanja ni opravičljiv razlog za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. V skladu z določbo drugega odstavka 120. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpisati narok, razen če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Po prepričanju pritožbenega sodišča razlog, na katerega se sklicuje toženec, ni očitno neupravičen, ravno nasprotno, gre za upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranki namreč ni mogoče pripisati bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb, npr. njenih družinskih članov, ki ji niso izročile sodnega pisanja, ki ga je družinski član sprejel za stranko po 140. členu ZPP ( glej v dr. A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, 2005, str. 487). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo predlagane vrnitve v prejšnje stanje brez oprave naroka prekršilo pravico stranke do izjave in je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je razveljavitveni razlog.

Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

V novem postopku bo treba opraviti narok in na njem izvesti predlagane dokaze (zaslišanje toženca in njegovega sina) glede toženčevih trditev, nato pa odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.