Jedro

Ko upnik v ločeni listini, priloženi predlogu za izvršbo, le dodatno pojasnjuje oziroma podrobneje opredeli svoje navedbe o obveznosti, ni mogoče govoriti o listini kot dokazu, ampak le o dopolnitvi trditvene podlage iz predloga.

S tem, ko je sodišče prve stopnje izhajalo iz knjigovodske kartice prometa za obravnavani kredit, iz katere je ob spremembi posameznih kreditnih obveznosti skozi čas ob koncu razvidna tudi razdelana opredelitev skupnega izterjevanega zneska na dan zapadlosti celotnega kredita, ni kršilo zahtev razpravnega načela, ki je tudi v spoštovanju ločenosti trditvenega in dokaznega bremena upnika. Obračun obveznosti je glede na datumske opredelitve valute posameznega knjiženega dogodka v povezavi s stanjem dolga mogoče preizkusiti z ustreznim finančnim znanjem in mu obrazloženo nasprotovati, zato dolžnik s posplošenim zatrjevanjem, da upnikov obračun ni ustrezen, ne more biti uspešen.

Ni pa naloga sodišča, da sámo opravlja navedeni preizkus računske ustreznosti obračuna, saj se uporaba ustreznih matematičnih metod nanaša na ugotavljanje odločilnih dejstev, ki ga izvede le v okviru aktivnosti strank (razpravno načelo).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka) in odločilo, da mora dolžnik povrniti upniku 740,86 EUR stroškov postopka z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da upnik ni ustrezno strukturiral obveznosti tako, da bi bilo mogoče natančno ugotoviti, kaj predstavlja glavnico, pogodbene in zamudne obresti in od katerih zneskov ter obdobja njihovega teka. Meni, da mora upnik že v predlogu za izvršbo ustrezno opredeliti obveznost in ni dopustno, da mora sodišče obveznosti ugotavljati iz prilog. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je naredilo zaključke o višini obveznosti na podlagi prilog, preseglo svoja pooblastila. Predlaga razveljavitev sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo povzema obračun obveznosti, kot ga je upoštevalo sodišče prve stopnje, in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje povzema pravilne in zadostne razloge sodišča prve stopnje v svojo obrazložitev in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe:

6. Dolžnik je le posplošeno grajal višino izterjevane terjatve in se skliceval na neustreznost opredelitve posameznih obveznosti, kot te izhajajo iz izvršilnega naslova neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe SV 318/2012 z dne 17. 5. 2012. 7. Upnik je ustrezno razdelal skupni izterjevani znesek po posameznih obveznostih na način, da so bile razvidne posamezne obveznosti in njihova sprememba v časovni dimenziji (po posameznih knjiženih dogodkih ločeno za posamezne stranske obveznosti in glavnico). Ko upnik v ločeni listini, priloženi predlogu za izvršbo, le dodatno pojasnjuje oziroma podrobneje opredeli svoje navedbe o obveznosti, ni mogoče govoriti o listini kot dokazu, ampak le o dopolnitvi trditvene podlage iz predloga.

8. S tem, ko je sodišče prve stopnje izhajalo iz knjigovodske kartice prometa za obravnavani kredit, iz katere je ob spremembi posameznih kreditnih obveznosti skozi čas ob koncu razvidna tudi razdelana opredelitev skupnega izterjevanega zneska na dan zapadlosti celotnega kredita, ni kršilo zahtev razpravnega načela, ki je tudi v spoštovanju ločenosti trditvenega in dokaznega bremena upnika (prvi odstavek 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Obračun obveznosti je glede na datumske opredelitve valute posameznega knjiženega dogodka v povezavi s stanjem dolga mogoče preizkusiti z ustreznim finančnim znanjem in mu obrazloženo nasprotovati, zato dolžnik s posplošenim zatrjevanjem, da upnikov obračun ni ustrezen, ne more biti uspešen.

9. Ni pa naloga sodišča, da sámo opravlja navedeni preizkus računske ustreznosti obračuna, saj se uporaba ustreznih matematičnih metod nanaša na ugotavljanje odločilnih dejstev, ki ga izvede le v okviru aktivnosti strank (razpravno načelo). Ko upnik ustrezno opredeli posamezne obveznosti (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ), preide trditveno in dokazno breme glede morebitnih napak obračuna oziroma drugačnega dolga na dolžnika (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Tega bremena pa dolžnik v obravnavani zadevi ni zmogel. Po pojasnjenem je pritožbeni očitek, da se je sodišče prve stopnje oprlo le na upnikove navedbe in njegov obračun, zgolj posledica dolžnikovega nepravilnega razumevanja razporeditve trditvenega in dokaznega bremena med strankama v ugovornem postopku.

10. Uradni preizkus stroškovne odločitve ni pokazal kršitev materialnega prava.

11. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).

Stroški odgovora na pritožbo, v katerem je upnik le povzel razloge sodišča prve stopnje, pa niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).