Jedro

Upravni organ, ki odloča o pridobitvi državljanstva po 13. čl. ZDS mora v odločbi navesti, kakšno vsebino je dal nedoločenemu pravnemu pojmu "državna korist" in navesti dejstva, na podlagi katerih je sklepal, da oseba, ki prosi za pridobitev državljanstva, po tej zakonski določbi (ne)koristi državi.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve RS št... z dne 23.3.1995.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 13. členu in njegovih mladoletnih otrok po 14. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS), ker je Vlada Republike Slovenije z mnenjem z dne 17.3.1995 ugotovila, da ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije. S tem pa tudi niso izpolnjeni pogoji iz 14. člena ZDS za sprejem mladoletnih otrok v državljanstvo Republike Slovenije.

Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je vlada v tem primeru z mnenjem, ki ga je podala, ravnala v nasprotju z ustavnim načelom enakosti vseh ljudi pred zakonom, saj je v njegovem primeru uporabila drugačne kriterije, kot jih je uporabila v drugih popolnoma enakih primerih. Vložil je prošnjo za sprejem v državljanstvo na podlagi 13. člena ZDS s posredovanjem svojega delodajalca v Republiki Sloveniji, Ministrstva za promet in zveze, Republiške uprave za zračno plovbo, enako kot njegovi sodelavci, ki delajo v kontroli letenja za Republiko Slovenijo. Ker so vsi navedeni delavci nujno potrebni, saj brez njih kontrola letenja v Republiki Sloveniji še vrsto let ne bi mogla delovati, je vlada ugotovila obstoj razlogov iz 1. odstavka 13. člena ZDS pri ..., ni pa teh razlogov ugotovila zanj. Vsi so kontrolorji letenja, od teh pa le ... dela na delovnem mestu, ki je uvrščeno v isto stopnjo kot njegovo delovno mesto, delavca s posebnimi pooblastili (strokovni sodelavec I - kontrolor radarist doletni - inštruktor - vodja izmene). Je tudi vodja projekta uvajanja v delo v novem kontrolnem centru zračnega prometa. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je sprejem v državljanstvo po 13. členu ZDS urejen kot izjema, kar pomeni, da ne gre za pravico določenih oseb do sprejema v državljanstvo Republike Slovenije, temveč za zakonsko dopuščeno možnost, da posamezne osebe pridobijo državljanstvo Republike Slovenije, če to koristi državi Republiki Sloveniji, kar ugotovi vlada. Ker je v tem primeru ta ugotovila, da ne obstaja interes za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije, je tožena stranka izdala temu primerno odločbo. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Po določbi 13. člena ZDS, ne glede na pogoje iz 10. člena tega zakona, lahko z naturalizacijo pridobi državljanstvo Republike Slovenije oseba, ki je že stara 18 let, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih pogojev. Obstoj razlogov iz prejšnjega odstavka na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije, ki sočasno lahko zahteva izpolnitev enega ali več pogojev iz 1. odstavka 10. člena tega zakona.

Razlogi iz 13. člena ZDS v zakonu vsebinsko niso opredeljeni, zato zakon v 28. členu posebej določa, da merila za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo, tudi po tej zakonski določbi, določa vlada, s čemer je zakonodajalec zavezal vlado, da pravno nedoločenim pojmom določi vsebino (zakonski dejanski stan), na podlagi katere bo lahko ugotavljala, kaj se šteje za državno korist na posameznem področju oziroma državni interes. S tem pa je tako vladi kot upravnemu organu omejil možnost uporabe različnih meril pri različnih osebah ob enakem dejanskem stanju.

Tovrstnih meril vlada s predpisom ni določila. Vendar to ne odvezuje upravnega organa, da v skladu s procesnimi pravili, v odločbi navede, kakšno vsebino je dal nedoločenemu pravnemu pojmu "državna korist" in navede tudi dejstva, na podlagi katerih je napravil sklep, da tožnikova pridobitev slovenskega državljanstva ne(koristi) državi.

Če drži tožnikova navedba, da je bil tožnik, enako kot njegovih pet sodelavcev, ki so dobili slovensko državljanstvo po 13. členu ZDS, s strani pristojnih republiških organov za zračno plovbo, kot strokovnjak za kontrolo letenja, povabljen v Slovenijo, da s svojim strokovnim znanjem Sloveniji po osamosvojitvi pomaga vzpostaviti kontrolo letenja in če drži tudi navedba, da tožnik ob vložitvi tožbe to delo še vedno opravlja (delavec s posebnimi pooblastili), bi morala tožena stranka (oziroma že vlada v mnenju), glede na dejanske okoliščine tega primera (razvidne iz podatkov v upravnih spisih) in še posebej glede na naravo tovrstnega dela, v obrazložitvi odločbe navesti razloge, zakaj ne obstoji državni interes za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije.

Pri ponovni presoji, ali je v korist Republike Slovenije, da tožnik pridobi slovensko državljanstvo, bo morala tožena stranka (vlada) upoštevati navedeno mnenje sodišča in okoliščine, na katere je sodišče v tem specifičnem primeru posebej opozorilo.

Ker v upravnem postopku niso bila upoštevana pravila postopka, kar bi lahko vplivalo na rešitev zadeve, sodišče ne more rešiti spora. Zato je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).