Jedro

Ker tožničina vloga ni vsebovala vseh predpisanih podatkov in izjave, ki jo mora vsebovati izjava o premoženjskem stanju, je taksni predlog nepopoln. Takšnega predloga zato ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnico pozvati, da predlog ustrezno dopolni, tako da predloži izjavo o premoženjskem stanju, in jo hkrati opozoriti, da bo taksni predlog zavrglo, če tožnica te izjave ne bo predložila.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnice za odloženo ali obročno plačilo 33,00 EUR sodne takse za pritožbo.

2. Tožnica v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da nima likvidnostnih denarnih sredstev za plačilo sodne takse zaradi blokade računa. Meni, da sodišče likvidnostnemu razlogu ni pripisalo zadostnega pomena, čeprav blokada tekočega računa onemogoča plačilo sodne takse. Opozarja, da je ustaljena praksa sodišč, da ob likvidnostnem razlogu, ki ga povzroči blokada računa, sledijo predlogu za odlog. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa (pravilno spremembo) in ugoditev predlogu za odlog plačila sodne takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo je bil vložen 19. 2. 2016, tj. pred začetkom uporabe Zakona o sodnih taksah (ZST-1C, Uradni list RS, št. 30-1267/2016), zato se za postopek odločanja do pravnomočne odločitve o tem predlogu uporabljajo določbe Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 - odl. US in 19/15 - odl. US, v nadaljevanju ZST-1) in Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Uradni list RS, št. 93/08 in 26/11).(1) Iz spisovnih podatkov izhaja, da tožnica taksnemu predlogu ni priložila izjave o premoženjskem stanju.(2)

5. Skladno s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 lahko sodišče ugodi taksnemu predlogu stranke, ki je pravna oseba, če nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Popolnost taksnega predloga je določena v 12. členu ZST-1, po katerem mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če je stranka pravna oseba, mora izjava vsebovati zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Pri tem je podrobnejša vsebina izjave o premoženjskem stanju in oblika obrazca, na katerem se izpolni izjava, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpisana v Pravilniku o obrazcu izjave o premoženjskem stanju.(3)

6. Kadar izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Izjava o premoženjskem stanju stranke je torej formalna predpostavka za odločanje o njenem predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks. Če stranka ne predloži izjave o premoženjskem stanju gre za formalno pomanjkljivo vlogo, kar pomeni, da takšna vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (prvi odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).(4)

7. Res sicer vloga ni nepopolna, če predlog vsebuje vse potrebne podatke oziroma podatke, ki jih vsebuje s Pravilnikom predpisana izjava.(5) Če stranka v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne le zato, ker je ni predložila na predpisanem obrazcu, temveč jo mora vsebinsko obravnavati. Vendar pritožnica v taksnem predlogu ni navedla vseh podatkov, ki bi jih v skladu s Pravilnikom morala navesti v izjavi o premoženjskem stanju. Tožnica namreč predloga za odlog ali obročno plačilo sodne takse vsebinsko ni obrazložila. Iz predloga izhaja le, da je zaradi slabe gospodarske situacije primorana podaljševati roke ter nima dovolj prostih likvidnostnih sredstev za plačilo sodne takse, niti jih ne more takoj zagotoviti. Trditev o premoženjskem in finančnem stanju predlagateljica ni podala. Prav tako k taksnemu predlogu ni predložila nobenih listinskih dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati, ali izpolnjuje pogoje za odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks. Ker tožničina vloga ni vsebovala vseh predpisanih podatkov in izjave, ki jo mora vsebovati izjava o premoženjskem stanju, je taksni predlog nepopoln. Takšnega predloga zato ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnico pozvati, da predlog ustrezno dopolni, tako da predloži izjavo o premoženjskem stanju in jo hkrati opozoriti, da bo taksni predlog zavrglo, če tožnica te izjave ne bo predložila. Sodišče bi o utemeljenosti taksnega predloga lahko odločalo šele, ko bi prejelo izjavo o premoženjskem stanju.

8. Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku tožnico na podlagi 108. člena ZPP pozvati, naj predloži izjavo o premoženjskem stanju z opozorilom, da bo v nasprotnem primeru taksni predlog zavrglo. Če bo tožnica izjavo predložila, bodo izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje o predlogu za odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo. Na tožnici pa bo dokazno breme, da dokaže, da je brez premoženja, s katerim bi lahko plačala sodno takso.

Op. št. (1): 26. člen prehodnih določb ZST-1C.

Op. št. (2): V spisu je le izjava o premoženjskem stanju iz leta 2013. Op. št. (3): Ur. l. RS, št. 93/2008, v nadaljevanju Pravilnik.

Op. št. (4): Glej sklep VSL sklep I Cpg 1679/2014 in VSL sklep Cst 428/2015. Op. št. (5): Obrazec namreč le omogoča enostavnejšo podajo izjave o premoženjskem stanju in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostiti plačila sodnih taks tako za stranke kot za sodišče. Primerjaj II Cpg 868/2015, II Cpg 568/2015, I Cp 153/2009, II Cp 780/2010, VSL sklep I Ip 354/2010, VSL sklep I Ip 3262/2009.