Jedro

Stranska intervenientka je zgolj pomočnica stranke, ki lahko opravlja vsa pravdna dejanja, vendar v korist stranke, ki se ji je pridružila. Po določbi 201. člena ZPP ima stranski intervenient, ko se pridruži stranki, pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi to lahko storila stranka, ki se ji je pridružil, zato mora sodišče intervenientu tudi dejansko dati vse možnosti, da sodeluje v postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlog nasprotnega udeleženca, da se mu povrnejo stroški pritožbenega postopka, se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, da se nasprotnemu udeležencu A. Ž. popolnoma odvzame poslovna sposobnost in odvzem poslovne sposobnosti zaznamuje v zemljiškoknjižnih vložkih 492, 254, 361, 362, 313 in 255, vse k.o. U., zemljiške knjige Okrajnega sodišča v S.. Odredilo je izbris zaznambe uvedbe tega postopka v zemljiški knjigi.

Zoper sklep je vložila pritožbo stranska intervenientka Z. P. iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču prve stopnje očita, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ko strankam v postopku ni omogočilo izjaviti se o vseh dejstvih in dokazih. Angažiran je bil izvedenec, ki je sestavil izvedeniško mnenje, na katerega je sodišče oprlo odločitev, vendar pritožnici izvedeniško mnenje ni bilo vročeno. V postopku je predlagala tudi soočenje izvedenca z lečečo zdravnico ter pristojnim psihiatrom psihiatrične klinike, ki sta oba predhodno podala svoje mnenje, da gre pri nasprotnem udeležencu za trajno duševno motnjo, pa sodišče teh dokaznih predlogov ni upoštevalo, niti jih ni zavrnilo, čeprav bi se moralo do vsakega dokaznega predloga posebej opredeliti. Zaradi neizvedbe vseh dokazov je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Dejstvo je, da nasprotni udeleženec normalno funkcionira samo pod vplivom zdravil, ki pa jih, kot je sam povedal, ne jemlje. Že nekatera dosedanja dejanja, kot so odprodaja in prepis premoženja zakonca, kažejo, da je bil predlog predlagatelja v tej zadevi utemeljen. Iz vseh teh razlogov predlaga razveljavitev sklepa in ponovno odločanje o zadevi.

Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril, oporekal pritožbenim navedbam, predlagal zavrnitev pritožbe in uveljavljal stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Držijo pritožbene navedbe, da pritožnici sodišče prve stopnje ni poslalo pisnega izvedenskega mnenja preden je odločilo o zadevi, da bi se o njem lahko izjavila. Poslalo pa ga je obema udeležencema postopka, to je predlagateljici postopka (na njeni strani nastopa stranska intervenientka) in nasprotnemu udeležencu. Predlagateljica postopka je potem, ko se je seznanila z njim, sodišču prve stopnje sporočila, da nanj nima pripomb, da je zelo korektno napisano (list.št. 39 spisa). Zato so v nasprotju s podatki spisa pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev postopka, ko strankam v postopku ni omogočilo izjaviti se o izvedenskem mnenju. Strankam (udeležencem nepravdnega) postopka je bila ta pravica omogočena in sta se o izvedenskem mnenju tudi izjavili. Te možnosti sodišče prve stopnje ni dalo samo pritožnici, ki pa je stranska intervenientka in ne stranka postopka. Stranska intervenientka je zgolj pomočnica stranke, ki lahko opravlja vsa pravdna dejanja, vendar v korist stranke, ki se ji je pridružila (člen 201 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP). Po določbi 201. člena ZPP ima stranski intervenient, ko se pridruži stranki, v nadaljevanju postopka pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi to lahko storila stranka, ki se ji je pridružil, zato mora sodišče intervenientu tudi dejansko dati vse možnosti, da sodeluje v postopku. Obveščati ga mora o poteku postopka, mu pošiljati vabila na naroke, pisne odpravke sodnih odločb, pa tudi druge vloge obeh strank. Tudi v tej zadevi bi moralo poslati stranski intervenientki izvedensko mnenje, ki je bilo izdelano pisno, če se je odločilo, da ga ne bo prebralo in tako z njim seznanilo udeležence postopka na naroku. Tega pa po podatkih spisa ni storilo in je s tem vsekakor kršilo postopek. Ne gre pa pri tem za absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je ta bistvena kršitev postopka podana samo, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Kot je že povedano, je obema strankama ta možnost bila dana. Zato je s takšnim ravnanjem, ko sodišče ni stranski intervenientki vročilo izvedenskega mnenja, da se o njem izjavi, zagrešilo relativno kršitev postopka. Ta pa bi prerasla v bistveno le, če bi vplivala ali bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe, kar pa se v pritožbi niti ne zatrjuje. Zato pritožba v delu, ko očita to kršitev postopka, ni utemeljena.

Utemeljena tudi ni v delu, kjer očita kršitev postopka zaradi neizvedbe vseh dokazov. Stranska udeleženka je res predlagala tudi dokaz s soočenjem izvedenca z lečečo zdravnico nasprotnega udeleženca in z dr. F.. Teh dveh dokazov pa sodišče ni izvedlo, ker je dovolj prepričljivo in izčrpno obrazložilo, da je že iz izvedenih dokazov (to je zaslišanja nasprotnega udeleženca in izvedenskega mnenja) ugotovilo, da predlog za odvzem poslovne sposobnosti ni utemeljen. S tem stališčem soglaša tudi pritožbeno sodišče, saj sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov. Po drugem odstavku 213. člena ZPP odloči sodišče o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev. Pri odločitvi o izvedbi dokazov ima določeno diskrecijo (tako tudi Ustavno sodišče RS npr. Up-181/95). Izvedbo dokazov, ki niso bistveni za zadevo, lahko zavrne. Dokaza, ki jih je predlagala stranska intervenientka, sta bila takšna, saj je bistvene okoliščine tega primera sodišče prve stopnje ugotovilo, ko je neposredno zaslišalo nasprotnega udeleženca in se iz njegove izpovedi prepričalo o logičnih in smiselnih izjavah. Zatem pa je pridobilo še strokovno mnenje izvedenca, ki je pregledal nasprotnega udeleženca in tudi medicinsko dokumentacijo v ZD S. in PB I. ter ugotovil, da ni nobenih indikacij za odvzem opravilne sposobnosti. To izvedensko mnenje je bilo tudi za predlagateljico postopka zelo korektno, zato ne bi bilo razumno dokazni postopek obremenjevati še z zaslišanjem lečečih zdravnikov. In to ne glede na dejstvo, da nasprotni udeleženec ne uživa zdravil, saj so brez vsake podlage pritožbene navedbe, da normalno funkcionira samo pod vplivom zdravil. Izvedenec je nasprotnega udeleženca pregledal 12.5.2005, to je po njegovem zaslišanju na naroku 14.3.2005, na katerem je priznal, da zdravil ne jemlje več, pa je izvedenec kot strokovnjak potrdil, da nasprotni udeleženec povsem normalno funkcionira.

Pritožbeno sodišče je torej ugotovilo, da zatrjevanih kršitev postopka ni, da je dejansko stanje bilo pravilno in popolno ugotovljeno, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.odst. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).

Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer prispeval k boljši pojasnitvi zadeve, so stroški nastali z njim nepotrebni, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da se predlog za njihovo povračilo zavrne.