Jedro

Sodišče prve stopnje glede na 451. člen ZPP pravilno ni upoštevalo prepoznih navedb in dokazov, podanih šele v pripravljalni vlogi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženka dolžna tožeči stranki plačati 284,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2015 dalje (1. točka izreka). V presežku je zavrnilo tožbeni zahtevek (2. točka izreka). Sklenilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške (3. točka izreka).

2. Zoper 1. in 2. točko izreka izpodbijane sodbe tožeča stranka vlaga pritožbo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Kot bistveno navaja, da je toženki izdala dvanajst računov, katerih seštevek znaša 1.749,20 EUR. Ker ji je toženka plačala 1.243,20 EUR, je v celoti utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo 506 EUR, saj ima v knjigovodskih listinah izkazano terjatev do toženke v tej višini. Pregled knjiženja glavne knjige z dne 10. 10. 2018 predstavlja verodostojno listino, ki je bila podlaga za vložitev predloga za izvršbo. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v takem postopku, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena (ZPP) ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je posledično vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP), vendar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi materialno pravo uporabilo pravilno. Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava je pavšalen oziroma nekonkretiziran.

6. Tožeča stranka je v tožbi in njeni dopolnitvi, saj je bil pred tem vložen predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožbeni zahtevek za plačilo 506 EUR utemeljila s predloženimi desetimi računi, iz katerih izhaja vrednost opravljenih storitev v skupni višini 1.527,65 EUR. Zatrjevala je, da ji je toženka plačala 1.021,65 EUR, tako da je ostala še neplačana vtoževana razlika 506 EUR. Ker je toženka v odgovoru na tožbo predložila dokazilo o plačilu 1.243,20 EUR, je tožeča stranka v naslednji pripravljalni vlogi navedla, da popravlja svojo navedbo, da je izstavila deset računov, saj je izstavila dvanajst računov v skupnem znesku 1.749,20 EUR. Ker je toženka plačala 1.243,20 EUR, je ostala še neplačana razlika 506 EUR.

7. Sodišče prve stopnje je upoštevalo zgolj deset računov za opravljene storitve, ne pa tudi dveh dodatnih računov, na katera se tožeča stranka sklicuje v pripravljalni vlogi. Posledično ji je priznalo razliko med prvotno zatrjevano vrednostjo vseh opravljenih storitev v višini 1.527,65 EUR in med plačanim zneskom s strani toženke v višini 1.243,20 EUR. Navedeni odločitvi sodišča tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno nasprotuje. V postopku v sporih majhne vrednosti lahko namreč tožeča stranka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze samo v tožbi (451. člen ZPP). To pomeni, da v pripravljalni vlogi ne sme navajati novih dejstev in dokazov, razen kolikor je to nujno zaradi odgovora na navedbe v odgovoru na tožbo (452. člen ZPP). Sankcija za ravnanje stranke, ki nasprotuje določiloma 451. in 452. člena ZPP, je, da sodišče dejstev in dokazov, ki so navedeni prepozno, ne upošteva.1 Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo navedla nova dejstva (da vrednost vseh opravljenih storitev ni 1.527,65 EUR, ampak je 1.749,20 EUR, ter da je bilo izdanih dvanajst in ne deset računov), prav tako pa je predložila nove dokaze (dva nova računa). S tem je tožeča stranka spremenila (in ne konkretizirala ter odgovorila na navedbe toženke) trditveno in dokazno podlago, zato sodišče prve stopnje glede na 451. člen ZPP pravilno ni upoštevalo prepoznih navedb in dokazov, podanih šele v pripravljalni vlogi. Bistvena je okoliščina, da je tožeča stranka z navedenima računoma razpolagala že ob vložitvi predloga za izvršbo (prilogi A 15 in A 16), torej ju je imela možnost v pravdi pravočasno predložiti.

8. Upoštevaje pravočasno podano trditveno podlago tožeče stranke je neodločilna smiselna pritožbena navedba, da iz verodostojne listine izhaja utemeljenost celotnega tožbenega zahtevka. V pravdnem postopku sodišče namreč ugotavlja dejstva na podlagi trditev in s pomočjo dokazov, ne pa na podlagi domneve o resničnosti tistega, kar je vsebovano v verodostojni listini. Verodostojna listina ima v pravdnem postopku torej le dokazno vrednost, kar pomeni, da z njo tožeča stranka ne more nadomestiti pravočasno podane trditvene podlage (tj. da skupna vrednost opravljenih storitev znaša 1.527,65 EUR).2

9. Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, toženka pa z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k predmetni odločitvi, zato pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Prim. N. Betteto, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, GV Založba, 2009, tretja knjiga, str. 718. 2 Prim. sodbi VSL I Cp 256/2006 z dne 13. 9. 2006 in VSC Cp 76/2017 z dne 1. 6. 2017.