Jedro

Vprašanja, ki se nanašajo na pravilnost upravnega postopka in se hkrati sploh ne nanašajo na razloge in vsebino izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje, za dovoljenost revizije ne zadoščajo.

S posledico, ki ni posledica izpodbijanega akta, ni mogoče izkazati izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje-Novo mesto, št. P06122-3259/2007-67 z dne 13. 5. 2014, s katerim je prvostopenjski organ zavrgel tožnikovi zahtevi za izdajo odločbe v inšpekcijskem postopku in odločbe v zvezi s plačilnimi nalogi, ki so bili izdani tožniku zaradi neskladne gradnje. Tožena stranka je pritožbo tožnika zoper prvostopenjski akt zavrnila z odločbo, št. 0612-635/2011-49-06421133 z dne 29. 8. 2014. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja namreč, da gre v zadevi za pomembna pravna vprašanja, da izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice. Uveljavlja vse revizijske razloge po prvem odstavku 85. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije in kako mora biti izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, da se lahko upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz citirane 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča.(1)

6. Revident teh zahtev ni izpolnil. Vprašanja v zvezi z: združitvijo upravnih postopkov, načelom zaslišanja v inšpekcijskem postopku, zapisnikom o uradnem dejanju, sestavljenem s strani osebe, ki ni uradna oseba in odločanjem brez spisa, ne samo, da se (z izjemo zadnjega) nanašajo na pravilnost upravnega postopka,(2) ampak se sploh ne nanašajo na razloge in vsebino izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje, zato za dovoljenost revizije ne zadoščajo. Revident pa tudi ni izkazal, da izpodbijana sodba, s katero je sodišče presojalo zakonitost procesnega sklepa, in se do načela zaslišanja strank sploh ni opredelilo, odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, glede spoštovanja tega načela.

7. Revident tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).

8. Kot zelo hude posledico je namreč navedel obveznost plačila denarne kazni v znesku 3.000,00 EUR, kar pa ni posledica izpodbijanega akta. Poleg te je navedel še, da je kršena njegova ustavna pravica do pritožbe, ker naj ne bi imel učinkovitega pravnega sredstva zoper nezakonito izdane inšpekcijske določbe, torej odločbe, ki niso predmet tega spora. Zato tudi ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

9. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Primerjaj s sklepi VSRS: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 360/2013 in X Ips 86/2015. (2) Zmotna presoja pravilnosti izdaje upravnega akta ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1, zato na podlagi vprašanj, ki se nanašajo le na pravilnost upravnega postopka, revizije ni mogoče dovoliti (sklepi VS X Ips 1233/2004, X Ips 358/2014, X Ips 50/2015, X Ips 5/2016 in drugi).