Jedro

Ni potrebno, da bi lastniki sosednjih nepremičnin v izjavi, ki dokazuje, da je verjetno izkazan pogoj izstavitve ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1, navedli tudi pravni temelj, na podlagi katerega je predlagatelj pridobil lastniško posest.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep z dne 29.7.2015 in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice z dne 3.2.2015 se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Radovljici zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn 21598/2015 z dne 3.2.2015, s katerim je ta zavrnila predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice pri posameznem delu št. 114 v stavbi št. ... k.o. P. (v nadaljevanju: posamezni del št.114).

Zoper sklep se po pooblaščenki pritožuje predlagateljica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljavi ter zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. Predlagateljica meni, da je stališče prvostopenjskega sodišča glede vsebine izjav, s katerima dve sosedi predlagateljice pritrjujeta, da ima predlagateljica nepremičnino v lastniški posesti, napačno. Prvostopenjsko sodišče se ni opredelilo do stališča zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, da bi priloženi izjavi morali izkazovati lastniško posest V. P. v obdobju med 1.1.1963 in 20.5.1969. Ker torej predlagateljica ni verjetno izkazala, da je imel V.P. v navedenem obdobju nepremičnino v lastniški posesti, je zavrnilo predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, oziroma ni dovolilo vzpostavitve listin in posledično vknjižbe lastninske pravice. Predlagateljica zato ponovno izpostavlja določilo petega odstavka 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), da se vzpostavitev listine dovoli, če predlagatelj verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti s tem, da predloži overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo to dejstvo. Napačno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da bi moral lastnik sosednjih nepremičnin v izjavi potrditi, da je bilo v korist predlagateljice oziroma njenih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice. Prvostopenjsko sodišče se v svoji odločitvi v izpodbijanem sklepu sklicuje na veljavno sodno prakso, ne predloži pa o tem listine oziroma javno objavljene sodne prakse, ki bi to stališče potrdila. Nasprotno pa se je predlagateljica v svojem ugovoru sklicevala na odločbo VSK Cdn 168/2013, ki potrjuje predlagateljičine navedbe glede izstavitve overjene izjave o lastniški posesti v korist predlagatelja in nenazadnje pripominja, da je obrazložitev, da bi se morali izjavi glasiti na pravnega pridobitelja nepremičnine v času pred 50 leti, povsem neživljenjska. Ob tem ni nepomembno, da je predlagateljica nepremičnino pridobila na podlagi sklepa o dedovanju z dne 13.11.2002, ker pa lastnina preide na dediče s smrtjo, in ker je njena pravna in zakonita prednica ? mati umrla 7.2.2000, je šteti, da je lastnica nepremičnine že od tedaj in so torej že izpolnjeni tudi pogoji za priposestvovanje.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavni zadevi je predlagateljica predlagala vzpostavitev dveh zemljiškoknjižnih listin in sicer pogodbe sklenjene med G. podjetjem in V.P. iz leta 1963 ter kupne pogodbe med V.P. in prednico predlagateljice V.V. iz leta 1969. Predlagala je, da se na podlagi vzpostavljenih listin in sklepa o dedovanju po pok. V.V. dovoli vknjižba lastninske pravice na posameznem delu št.14 na njeno ime do celote. Predlagateljica je predlogu priložila overjeni izjavi dveh lastnic sosednjih nepremičnin, v katerih le-ti potrjujeta, da ima predlagateljica v lastniški posesti posamezni del št. 114. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin in vknjižbo lastninske pravice pri posameznem delu št. 114 zavrnila z utemeljitvijo, da predlagateljica ni predložila listine, ki izkazuje prenos lastninske pravice s strani G. podjetja na naslednjega pridobitelja V.P., saj da izjavi lastnic sosednjih nepremičnin ne izkazujeta lastniške posesti pridobitelja V.P. v obdobju od 1.1.1963 do 20.5.1969. Ugovor, ki ga je predlagateljica vložila zoper navedeni sklep, je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila z utemeljitvijo, da izjava, s katero podpisnik potrjuje, da ima predlagatelj nepremičnino v posesti, ne navaja pa pravnega naslova na osnovi katerega predlagatelj izvršuje posest, ni izjava o lastniški posesti, na katero ZZK-1 v sedmem odstavku 234. člena veže pravne posledice v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, in da bi takšne pravne posledice lahko imele le izjave, ki bi vsebovale navedbo pravnega naslova, iz katerega izhaja, da je predlagateljica lastniška posestnica spornih nepremičnin. To stališče pritožnica utemeljeno graja in tudi ne drži trditev prvostopenjskega sodišča, da njegovo stališče podpira tudi sodna praksa. Ravno nasprotno, Višje sodišče v Kopru je v svojih odločbah(1) že večkrat poudarilo, da ni treba, da bi sosedje v izjavi navedli tudi pravni temelj, na podlagi katerega je predlagatelj pridobil lastniško posest. Zaradi zmotnega stališča prvostopenjsko sodišče ni presojalo ostalih pogojev za predlagano vknjižbo lastninske pravice, zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljice ugodilo, izpodbijani sklep in sklep sodniške pomočnice razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje (5.točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), v katerem naj ponovno odloči o vloženem predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice. Prvostopenjsko sodišče naj upošteva, da izjavi nadomestijo listino, ki naj se vzpostavi (pogoj izstavitve ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1 je izpolnjen bodisi s predložitvijo kopij izgubljenih ali uničenih listin, bodisi z izjavami lastnikov sosednjih nepremičnin) in da mora biti iz njih jasno (in nedvoumno) razvidno, da predlagateljica po vedenju sosedov uporablja nepremičnino kot lastnica.

op. št. 1: primerjaj: CDn 5/2013 z dne 20.2.2013, CDn 158/2013 z dne 23.5.2013, CDn 168/2013 z dne 23.5.2013