Jedro

Ni mogoče presoditi pravilnosti - ocene tožene stranke, da bi sprejem tožnika v državljanstvo R Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, če je v odločbi samo navedeno, da je bil tožnik že večkrat kaznovan zaradi kaznivih dejanj, brez navedbe kaznivih dejanj in kazni in ali so obsodbe že izbrisane.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 30.3.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je bil tožnik že večkrat pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj. Ker vsi postopki pred sodiščem in odmerjene kazni niso prinesle željenih prevzgojnih učinkov, je tožena stranka ocenila, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za njen javni red. Zato je na podlagi določbe 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92) njegovo prošnjo zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da so navedbe tožene stranke v nasprotju z dejanskimi dokazi. Tožnik je res bil večkrat obravnavan in tudi obsojen, vendar pa njegovo ravnanje po zadnji obsodbi, ki je bila pogojna pred cca 3 leti, kaže na to, da so kazni vzgojno vplivale, da se je njegov odnos do družbe bistveno spremenil, da s kaznivimi dejanji ni nadaljeval pa tudi njegovo prejšnje življenje kaže na to, da so bila kazniva dejanja spodrsljaji, za katera mu ni mogoče očitati, da bi prav sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za javni red. Tožnik je v skladu z najemno pogodbo, ki jo je sklenil s firmo ..., pridobil obrtno dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti, kar tudi izvršuje ter redno izpolnjuje vse obveznosti. Predlaga, da se tožbi ugodi in razveljavi izpodbijana odločba.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri izpodbijani odločbi ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Sodišče je tožbi ugodilo iz naslednjih razlogov: V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka samo pavšalno ugotavlja, da je bil tožnik že večkrat obsojen zaradi storjenih kaznivih dejanj, ne da bi bilo v odločbi konkretno navedeno, kdaj je bil tožnik obsojen, kakšna kazniva dejanja je storil in kakšna sankcija mu je bila izrečena. Taka pomanjkljiva obrazložitev odločbe ni v skladu z določbo 2. odstavka 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku, posebno še, ker gre v konkretnem primeru za negativno odločbo.

Po veljavni kazenski zakonodaji, se ob pogojih, ki jih določa zakon (93. člen KZ SFRJ) posamezne obsodbe po določenem roku izbrišejo iz kazenske evidence. Zato so, po mnenju sodišča, relevantne tudi okoliščine ali so tožniku izrečene obsodbe že izbrisane iz kazenske evidence oziroma koliko časa je poteklo od zadnje obsodbe za kaznivo dejanje in ali je morebiti po zadnji obsodbi bil kaznovan zaradi kršitve javnega reda in miru. Brez ugotovitve vseh teh pravno relevantnih okoliščin ni mogoče sklepati ali so prejšnje obsodbe imele oziroma niso imele prevzgojnega učinka na tožnika. Glede na pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje in pavšalno obrazložitev izpodbijane odločbe, sodišče ne more presoditi pravilnosti ocene tožene stranke, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnot za javni red Republike Slovenije.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena iz razloga po 3. točki 10. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.

Na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe zakona o upravnih sporih in drugih zveznih predpisov smiselno uporabilo kot republiški predpis.