Jedro

Četudi bi pri vročitvi sklepa o izročitvi prišlo do kršitve pravil o vročanju, kar se v obravnavani zadevi sicer ni zgodilo, se dolžnica na napako pri vročanju ne bi mogla sklicevati, saj se je s pisanjem seznanila.

Izrek

Pritožba zoper sklep z dne 16. 8. 2010 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba zoper sklep z dne 17. 3. 2011 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvi točki izpodbijanega sklepa z dne 16. 8. 2010 upniku izročilo nepremičnino z ident. št. ... - trosobno stanovanje na naslovu K. c. ..., Š., vpisano pri vl. št. ... k.o. Š. V drugi točki izpodbijanega sklepa je dolžnici naložilo, da se mora izseliti iz zgoraj navedenega stanovanja v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa, v tretji točki sklepa pa je sodišče odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi v zemljiški knjigi pri nepremičnini z oznako ..., stanovanje št. ... v mansardi - trosobno stanovanje s kletjo, K. c. ..., Š., vpisani pri vl. št. ... k.o. Š., vpiše lastninska pravica v korist upnika do celote in izbriše zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Velenju In 98/2008, vpisanega pod Dn št. ... v korist upnika, izbriše zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Velenju In 123/2009 z dne 4. 8. 2009, vpisanega pod Dn št. ... dne 5. 8. 2009 v korist upnika ter izbrišeta vknjižba hipoteke zastaviteljice - dolžnice, vpisane pod Dn št. ... v korist upnika in vknjižba hipoteke zastaviteljice - dolžnice, vpisane pod Dn št. ... v korist upnika.

Z izpodbijanim sklepom z dne 17. 3. 2011 je sodišče prve stopnje zavrglo dolžničino pritožbo (zoper sklep z dne 9. 11. 2010) kot prepozno.

Zoper sklep z dne 16. 8. 2010 se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da ji ni bil vročen niti sklep o domiku niti sklep o izročitvi stanovanja, čeprav je sodišče vedelo, da ne živi za stalno na naslovu v Š., ampak, da živi v N. na naslovu P. ..., D. Sodišču očita, da je protizakonito in zastonj, brez plačila, dodelilo stanovanje upniku, pri čemer ni ugotavljalo, kakšen je njen dolg do upnika, saj ne ve kako je možno, da je dolg 13.500,00 € sedaj 146.911,16 €, če obligacijski zakon pravi, da dolžnica dolguje glavnico in še enkrat obresti do višine glavnice, zato predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sklep o izročitvi in vse sklepe do sedaj, ki jih ni prejela, ter vrne zadevo v ponovno odločanje o zadevi. Ukrepala bo pri državnem tožilstvu in vrhovnem sodišču, glede na to, da ni bila seznanjena s pošiljkami, kot so sklep o izročitvi, ki ga je našla 9. 9. 2010 v zbiralniku za pošto na naslovu K. c. ..., Š. Ne more verjeti, da se v pravni državi lahko zgodi, da ostane brez stanovanja, ki ga je s trdim delom zaslužila in kupila.

V pravočasni izjavi (pravilno: pritožbi) zoper sklep z dne 17. 3. 2011 dolžnica prosi, da sodišče njene izjave ne zavrže kot neveljavne. Nima denarja za pritožbo, ker je nezaposlena in prejema le pokojnino. Ni jasno, zakaj se je sodišče odločilo, da njo in otroke vrže na cesto, saj je jasno, da se izterjevani denar nahaja pri R. B., kar je upniku priznala tudi sama. Ni imela denarja za odvetnike niti za kaj drugega, največ pa so izgubili tisti, ki so najmanj krivi. Upnik je sam dajal denar R. B., zdaj pa je on na dobičku, sama pa je na cesti s tremi otroki. Sodišče ni odločilo pravilno. Prosi za obročno odplačilo dolga.

Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 16. 8. 2010 Sprva je ugotoviti, da ne držijo pritožbene navedbe, da dolžnici sklep o izročitvi z dne 16. 8. 2010 ni bil vročen, saj iz podatkov v spisu izhaja, da ji je bil sklep pravilno vročen s fikcijo vročitve dne 4. 9. 2010, na naslov dolžničinega stalnega prebivališča v S. (K. c. ..., Š.), navedenega v predlogu za izvršbo. Dolžnica v pritožbi priznava tudi sama, da se je s sklepom o izročitvi seznanila 9. 9. 2010, kar ji je omogočilo pravočasno vložitev pritožbe zoper sklep o izročitvi. Ob tem je dodati, da se na kršitev pravil o vročanju niti ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje (šesti odstavek 139. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Povedano drugače, četudi bi pri vročitvi sklepa o izročitvi prišlo do kršitve pravil o vročanju, kar se v obravnavani zadevi sicer ni zgodilo, se dolžnica na to kršitev ne bi mogla sklicevati, saj se je s pisanjem seznanila.

Sodišče je pravilno izdalo izpodbijani sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, to je edinemu upniku, skladno z določbami 192. člena ZIZ. Ugotovilo je, da je postal sklep o domiku pravnomočen dne 7. 7. 2010, kupca, ki je edini upnik, pa je oprostilo plačila celotne kupnine, ker je ugotovilo, da znaša njegova terjatev na dan prodaje več kot znaša kupnina za prodano nepremičnino. Prav tako je prvostopenjsko sodišče pravilno odredilo, da se iz zemljiške knjige izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku in pravilno odločilo, kdaj se je dolžnica dolžna izseliti iz stanovanja, saj je izpodbijani sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Ostalih dolžničinih navedb pri pritožbenem obravnavanju izpodbijanega sklepa o izročitvi z dne 16. 8. 2010 pa ni mogoče upoštevati, saj se ne nanašajo na predmet izpodbijanega sklepa, zato z njimi dolžnica tudi ne more izpodbiti izdanega sklepa o izročitvi, poleg tega pa je bilo nanje že odgovorjeno v sklepu prvostopenjskega sodišča z dne 9. 11. 2010, zato ne morejo biti predmet presoje.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih navedb in ker niso podani razlogi, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče dolžničino pritožbo zoper sklep o izročitvi z dne 16. 8. 2010, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (druga točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede pritožbe zoper sklep z dne 17. 3. 2011 Predmet pritožbenega preizkusa je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje dolžničino pritožbo zoper sklep z dne 9. 11. 2010 kot prepozno zavrglo.

Pritožba ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je dolžnica pritožbo zoper sklep z dne 9. 11. 2010, ki ga je prejela dne 19. 11. 2010 na naslov stalnega prebivališča v Sloveniji ter dne 28. 1. 2011 na naslov v N., ki ga je dolžnica sama navedla v eni izmed svojih vlog, na pošti priporočeno oddala dne 2. 3. 2011, to je po preteku zakonsko predpisanega osemdnevnega roka za vložitev pritožbe (tretji odstavek 9. ZIZ). Sodišče prve stopnje je na podlagi teh ugotovljenih dejstev, ki pritožbeno niso sporna, napravilo pravilen materialnopravni zaključek, da je pritožba prepozna, zato je skladno s prvim odstavkom 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo pravilno zavrglo.

Ob tem je dodati, da je sklep o izvršbi v obravnavani zadevi že pravnomočen, zato ga v tej fazi izvršilnega postopka ni mogoče izpodbijati s pritožbenimi navedbami, s katerimi dolžnica smiselno izpodbija izvršilni naslov, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja pravnomočna in izvršljiva sodba Okrožnega sodišča v Celju P 641/2001 z dne 15. 2. 2008. Take navedbe in pritožbene trditve o slabem premoženjskem stanju dolžnice namreč ne morejo biti predmet pritožbene presoje izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo dolžničino pritožbo kot prepozno.

Ker tudi niso podani razlogi, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče dolžničino pritožbo zoper sklep z dne 17. 3. 2011 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (druga točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ).