Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stranke glavnega postopka so le upniki, ki v tem postopku uveljavljajo terjatev do insolventnega dolžnika, in stečajni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. V stečajnem postopku nad pravno osebo so stranke postopka le upniki. Oseba, ki morda želi kupiti določeno premoženje, pa ni stranka stečajnega postopka.
Pritožba se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo načrt poteka stečajnega postopka po predlogu upravitelja, ki je bil objavljen 1. 4. 2016. 2. Zoper navedeni sklep se je A. d. o. o. pravočasno pritožil. 3. Pritožba ni dovoljena.
4. Zoper sklepe, izdane v postopku zaradi insolventnosti, torej tudi v stečajnem postopku, se smejo pritožiti stranke postopka (1. odstavek 126. člena ZFPPIPP). Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (2. odstavek 126. člena ZFPPIPP). Stranke glavnega postopka, torej postopka po izdaji sklepa o začetku postopka (4. odstavek 49. člena ZFPPIPP), so le upniki, ki v tem postopku uveljavljajo terjatev do insolventnega dolžnika, in stečajni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa (56. člen ZFPPIPP). V stečajnem postopku nad pravno osebo so stranke postopka le upniki.
5. Iz pritožbe izhaja, da pritožnik ni stranka stečajnega postopka, višje sodišče pa tudi ugotavlja, da je v zadevi zaveden kot druga oseba in ne upnik in da iz spisa ni razvidno, da bi tak status imel. Oseba, ki morda želi kupiti določeno premoženje, pa ni stranka stečajnega postopka. Ker tako pritožnik ni stranka tega postopka, njegova pritožba ni dovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (4. odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
6. Glede na navedbe v pritožbi, iz katerih izhaja, da želi pritožnik kupiti nepremičnino v P., za katero sicer stečajni upravitelj ocenjuje, da je neunovčljiva in je izrazil namero, da jo bo ponudil ločitvenim upnikom, pa je videti smiselno, da sodišče prve stopnje s tem seznani upravitelja, saj to morda lahko vpliva na njegovo stališče o neunovčljivosti tega premoženja.
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.