Jedro

Tožnica s tožbenim zahtevkom ni uspela v celoti, ampak le delno, in sicer glede priznanja pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti, ni pa uspela s tožbenim zahtevkom glede razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti in priznanja pravice do invalidske pokojnine. Ob upoštevanju načela uspeha v postopku, določenega v drugem odstavku 154. člena ZPP, je tožnica uspela v višini 50 %.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se znesek 417,85 EUR nadomesti z zneskom 208,92 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbi toženca št. ... z dne 10. 4. 2012 in št. ... z dne 23. 12. 2011 odpravilo in tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto, kjer bo opravljala lahko, psihofizično nezahtevno delo, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, ter stalne prisilne drže ledvene hrbtenice, brez vsiljenega ritma dela, brez zahtev o samostojnem odločanju in nepredvidljivem prilaganju delovnega procesa ter brez večjih odgovornosti s polnim delovnim časom od 30. 11. 2011 dalje. Hkrati je odločilo, da bo o pravici, višini in izplačevanju nadomestila za invalidnost odločil toženec s posebno odločbo. V delu, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 28. 1. 2011 in št. ... z dne 24. 8. 2010 ter da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. S V. točko izreka pa je sklenilo, da je toženec dolžan povrniti tožničine stroške postopka v znesku 417,85 EUR in jih nakazati na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15 - dnevnega roka za izpolnitev do plačila.

Zoper sklep o stroških postopka, vsebovane v V. točki izreka sodbe, je toženec vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), saj ni upoštevalo, da tožnica s tožbenim zahtevkom ni uspela v celoti. Sodišče je namreč v IV. točki izreka sodbe med drugim odločilo, da se v delu, da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine, tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnica je že v tožbi, vloženi zoper odločbo toženca z dne 10. 4. 2012 (tedaj pod opr. št. III Ps 1109/2012) pa vse do zadnjega naroka za glavno obravnavo dne 16. 10. 2014, vztrajala pri razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in pri priznanju pravice do invalidske pokojnine. Sodišče je v skladu z ugotovljenim dejanskim stanjem tak tožbeni zahtevek tožnice pravilno zavrnilo, ni pa tega upoštevalo pri odločitvi o stroških postopka in je stroške priznalo oziroma odmerilo, kot da bi tožnica s tožbenim zahtevkom v zvezi z dokončno odločbo z dne 10. 4. 2012 uspela v celoti. Dejansko pa je tožnica uspela le v neznatnem delu in sicer le glede dodatnih razbremenitev v okviru III. kategorije invalidnosti. V kolikor bi sodišče pravilno upoštevalo načelo uspeha v postopku, ki izhaja iz drugega odstavka 154. člena ZPP, bi odločilo, da je tožnica v sporu v zvezi z odločbo z dne 10. 4. 2012 uspela v 50 % in toženi stranki naložilo v plačilo 208,93 EUR stroškov postopka.

Pritožba je utemeljena.

V prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) je določeno, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.

V obravnavanem primeru je tožnica v prvem postopku (vodenem pod opr. št. Ps 585/2011) uveljavljala odpravo odločb toženca št. ... z dne 28. 1. 2011 in št. ... z dne 24. 8. 2010 in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, v drugem postopku (vodenem pod opr. št. III Ps 1109/2012) pa odpravo odločb toženca št. ... z dne 10. 4. 2012 in št. ... z dne 23. 12. 2011 ter enako I. kategorijo invalidnosti in pravico do invalidske pokojnine.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca z dne 10. 4. 2012 in z dne 23. 12. 2011 ter tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto, kjer bo opravljala lahko, psihofizično nezahtevno delo, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, brez stalne prisilne drže ledvene hrbtenice, brez vsiljenega ritma dela, brez zahtev o samostojnem odločanju in nepredvidljivem prilaganju delovnega procesa ter brez večjih odgovornosti s polnim delovnim časom od 30. 11. 2011. Zahtevek v delu, da se odpravita odločbi toženca z dne 28. 1. 2011 in z dne 24. 8. 2010 ter razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine, pa je zavrnilo.

Glede na takšno odločitev tožnica nedvomno s tožbenim zahtevkom ni uspela v celoti, pač pa je uspela delno in sicer glede odprave odločb toženca z dne 10. 4. 2012 in z dnem 23. 12. 2011 ter priznanje pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti, ni pa uspela s tožbenim zahtevkom glede odprave odločb toženca z dne 28. 1. 2011 in z dne 24. 8. 2010 ter razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

Ob upoštevanju načela uspeha v postopku, določenem v drugem odstavku 154. člena ZPP, je tožnica po oceni pritožbenega sodišča uspela v višini 50 %, to je v takšni višini kot predlaga tudi toženec. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani stroškovni sklep v V. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 417,85 EUR nadomestilo z zneskom 208,92 EUR in s tem pritožbi v celoti ugodilo.