Jedro

Glede na to, da so bile do ZPOMZO-1 zamudne obresti konformne zaradi predpisanega TOM, je z uveljavitvijo ZPOMZO-1, ki TOM več ne določa, odpadla podlaga za konformni način izračunavanja obresti. Če je bila podlaga za konformne zamudne obresti, in posledično za konformni način izračunavanja, TOM, ki pa je bila do ZPOMZO-1 iz obrestovanja odškodninskih terjatev oziroma obveznosti izključena glede na prej navedeni določbi ZOR oziroma OZ in sprejeto načelno pravno mnenje, ni materialnopravne podlage za opredelitev zamudnih obresti od teh terjatev oziroma obveznosti kot konformne in za njihov izračun po konformni metodi. Odškodninske terjatve oziroma obveznosti se do uveljavitve ZPOMZO-1 namreč obrestujejo zgolj po v času do ZPOMZO-1 predpisani realni obrestni meri zamudnih obresti (13,5 odstotnih točk, kot so to upoštevali tudi upniki tega izvršilnega postopka ob izračunu zamudnih obresti). Nadaljevanje obrestovanja povečane glavnice (s pripisanimi obrestmi) od 28. 6. 2003 dalje pa bi pomenilo dopustitev obrestovanja obresti brez zakonske podlage.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upniki sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo ustavilo (I. točka izreka sklepa) in odločilo, da upnik in dolžnik nosita vsak svoje nadaljnje izvršilne stroške (II. točka izreka sklepa).

2. Upniki so se po pooblaščencu zoper sklep pravočasno pritožili zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navajajo, da je sodišče prve stopnje napravilo napačen obračun zakonskih zamudnih obresti. Sklicujejo se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 1864/2012 z dne 25. 9. 2012. Posledično je sodišče prve stopnje napravilo napačen obračun terjatev in upnikom ni priznalo nadaljnjih izvršilnih stroškov. Predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglašajo stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlog za izvršbo temelji na izvršilnem naslovu: sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 20/2006 z dne 31. 3. 2006 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1210/2006 z dne 23. 1. 2007, v skladu s katero je dolžnica dolžna plačati odškodnino, in sicer prvemu upniku 7.500,00 EUR, drugi upnici 8.300,00 EUR in tretji upnici 7.500,00 EUR, vse z zamudnimi obrestmi v višini 13,5% obrestne mere od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003, od 28. 6. 2003 do 31. 12. 2003 v višini 17%, od 1. 1. 2004 do 31. 12 2005 v višini 15,5%, od 1. 1. 2006 do 31. 3. 2006 v višini 13,5% in od dne 1. 4. 2006 dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pravdne stroške v znesku 1.208,31 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2006 dalje do plačila ter stroške pritožbenega postopka v znesku 241,79 EUR.

5. Dolžnica je na račun terjatve iz izvršilnega naslova in izvršilnih stroškov dne 11. 11. 2008 plačala 50.288,61 EUR. Sporno med strankama je, ali je dolžnica s tem plačilom v celoti poravnala terjatev iz izvršilnega naslova, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku.

6. Po obračunu upnikov, pri katerem vztrajajo tudi v pritožbi, je terjatev iz naslova glavnice in zamudnih obresti za prvega upnika in tretjo upnico na dan 11. 11. 2008 znašala 15.856,91 EUR, za drugo upnico pa 17.548,29 EUR, s tem da so obračunali zamudne obresti za čas od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003 po konformni metodi, od 28. 6. 2003, ko je pričel veljati Zakon o predpisani obrstni meri zamudnih obresti (v nadaljevanju ZPOMZO-1), pa po linearni metodi, pri čemer so kot osnovo za linearno obrestovanje vzeli glavnico skupaj z nateklimi obrestmi.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu upoštevalo upnikov obračun zamudnih obresti za obdobje od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003, za obdobje od 28. 6. 2003 do 11. 11. 2008 pa je obračunalo zamudne obresti po linearni metodi od osnovne in ne revalorizirane glavnice.

8. Konformna obrestna mera je bila predpisana do uveljavitve ZPOMZO-1 dne 28. 6. 2003. Opredeljeval jo je Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (v nadaljevanju ZPOMZO). ZPOMZO je določal obrestno mero zamudnih obresti, sestavljeno iz dveh delov: revalorizacijskega (TOM) in realnega. 3. člen ZPOMZO je opredelil, da je TOM letna obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti (revalorizacijo), določi pa jo Banka Slovenije s sklepom. Banka Slovenije je določila, da se letna TOM, veljavna za določen mesec, iz mesečne TOM izračuna na konformni način. Revalorizacijski del obrestne mere zamudnih obresti je torej vplival, da je obrestna mera (ki je kljub sestavi iz dveh delov ena sama) konformna, kar je mogoče pravilno uporabiti samo z izračunom obresti na konformni način. Za zamudne obresti od odškodninskih terjatev oziroma obveznosti pa velja ureditev po ZPOMZO le v omejenem obsegu.

9. Pred uveljavitvijo ZPOMZO-1 je v zvezi z obrestovanjem odškodninskih terjatev oziroma obveznosti treba upoštevati določbo drugega odstavka 189. člena ZOR (oziroma drugega odstavka 168. člena OZ), da se povračilo škode odmerja po cenah na dan sojenja, kar velja za premoženjsko in za nepremoženjsko škodo. Po tej določbi je torej že v odmeri odškodnine (glavnice) upoštevana rast cen od nastanka škode pa do dneva sojenja, zaradi česar bi ob upoštevanju obrestne mere zamudnih obresti po ZPOMZO (TOM) prišlo do dvojne valorizacije odškodninskih terjatev oziroma obveznosti. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s tem v zvezi na občni seji 26. 6. 2002 sprejelo načelno pravno mnenje, v skladu s katerim je tudi odločeno v izvršilnem naslovu v predmetni izvršilni zadevi, da se odškodninska terjatev za čas do uveljavitve ZPOMZO-1 obrestuje v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM. Revalorizacijska funkcija TOM je torej odpadla.

10. Glede na to, da so bile do ZPOMZO-1 zamudne obresti konformne zaradi predpisanega TOM, je z uveljavitvijo ZPOMZO-1, ki TOM več ne določa, odpadla podlaga za konformni način izračunavanja obresti. Če je bila podlaga za konformne zamudne obresti, in posledično za konformni način izračunavanja, TOM, ki pa je bila do ZPOMZO-1 iz obrestovanja odškodninskih terjatev oziroma obveznosti izključena glede na prej navedeni določbi ZOR oziroma OZ in sprejeto načelno pravno mnenje, ni materialnopravne podlage za opredelitev zamudnih obresti od teh terjatev oziroma obveznosti kot konformne in za njihov izračun po konformni metodi. Odškodninske terjatve oziroma obveznosti se do uveljavitve ZPOMZO-1 namreč obrestujejo zgolj po v času do ZPOMZO-1 predpisani realni obrestni meri zamudnih obresti (13,5 odstotnih točk, kot so to upoštevali tudi upniki tega izvršilnega postopka ob izračunu zamudnih obresti). Nadaljevanje obrestovanja povečane glavnice (s pripisanimi obrestmi) od 28. 6. 2003 dalje pa bi pomenilo dopustitev obrestovanja obresti brez zakonske podlage.1

11. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je treba v predmetni zadevi zamudne obresti od upnikom prisojene odškodninske terjatve od 28. 6. 2003 dalje obračunati od glavnice brez pripisa do takrat nateklih obresti, pravilna. Prav iz razloga, iz katerega so bile za odškodninske terjatve prisojene zamudne obresti v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM, namreč ni materialnopravne podlage za izračun obresti od 28. 6. 2003 tudi od obresti, ki so do takrat natekle. V zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 1864/2012 z dne 25. 9. 2012, na katero se upniki sklicujejo v potrditev svojih stališč, pa višje sodišče pripominja, da sodna praksa v Republiki Sloveniji ni formalni (obvezni) pravni vir, sodna praksa v zvezi s tem materialno pravnim vprašanjem pa tudi ni ustaljena, saj je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo drugačno pravno stališče tudi v odločbah III Ip 5/2015 z dne 25. 2. 2015 in III Ip 3279/2015 z dne 16. 11. 2015. 12. Upoštevaje pravilno materialnopravno izhodišče je sodišče prve stopnje pravilno opravilo izračun zamudnih obresti v obdobju od 28. 6. 2003 do 11. 11. 2008 od glavnic v znesku 7.500,00 EUR in 8.300,00 EUR ter po obračunu celotne izterjevane terjatve ugotovilo, da je dolžnica s plačilom dne 11. 11. 2008 poplačala celotno terjatev.

13. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe v točki I. izreka sklepa je tako pravilna. Posledično je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da upniki sami krijejo stroške vlog vloženih po 11. 11. 2008 (točka II. izreka sklepa). Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da ti stroški za izvršbo niso bili potrebni, saj gre za vloge, s katerimi so upniki neutemeljeno vztrajali pri nadaljevanju izvršbe oziroma so napravili obračun obresti potreben zaradi neutemeljenega vztrajanja pri nadaljevanju izvršbe (peti dostavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

14. Pritožba je tako neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Upniki sami krijejo stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo niso uspeli (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. VSL sklep III Ip 5/2015 z dne 25. 2. 2015 in III Ip 3279/2015 z dne 16. 11. 2015.