Jedro

Stranka v izvršilnem postopku je lahko vsaka fizična in pravna oseba (1. odst. 77. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ). Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki, ki morata biti podani, da postopek sploh lahko steče. V danem primeru je upnik v predlogu za izvršbo z dne 28.5.1999 kot dolžnika označil "A., Agencija za zaposlovanje in posredovanje delovne sile - študentski in mladinski servis". Tako označeni dolžnik pa ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je dolžnik samostojni podjetnik, zato je v skladu s 1. odst. 73. člena ZGD bistvena sestavina njegove firme tudi ime in priimek podjetnika ter oznaka "s.p.".

Izrek

Pritožbi (ugovoru) se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Zoper sklep je dolžnik pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je pri upniku dne 15.2.1998 kupil pohištvo na odloženo plačilo in da mu je do valutnega datuma plačal 120.000,00 SIT, razliko v višini 71.232,00 SIT pa mu še dolguje. Do zamude s plačilom je prišlo, ker težko pridobiva sredstva iz proračuna. Iz tega razloga tudi ugovarja plačilu zamudnih obresti, saj se kupljenemu blagu odpisuje amortizacija in s tem blago dnevno izgublja na vrednosti.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba (ugovor) je utemeljena.

Stranka v izvršilnem postopku je lahko vsaka fizična in pravna oseba (1. odst. 77. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ). V kolikor fizična ali pravna oseba ne obstoji ali je prenehala obstajati, ne more biti stranka v postopku. Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta namreč procesni predpostavki, ki morata biti podani, da postopek sploh lahko steče. V danem primeru je upnik v predlogu za izvršbo z dne 28.5.1999, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep o izvršbi, kot dolžnika označil "A...., Agencija za zaposlovanje in posredovanje delovne sile - študentski in mladinski servis". Tako označeni dolžnik pa ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je dolžnik samostojni podjetnik, zato je v skladu v 1. odst. 73. člena ZGD bistvena sestavina njegove firme tudi ime in priimek podjetnika ter oznaka "s.p.". Na to bi moralo paziti že sodišče prve stopnje samo po uradni dolžnosti (82. člen ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ). Z izdajo sklepa o izvršbi zoper dolžnika, ki kot je označen, ne more biti stranka v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi (ugovoru) dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo (3. odst. 369. člena ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje najprej opraviti postopek po 1. odst. 83. člena ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ in nato, če bo upnik v predlogu za izvršbo označil dolžnika kot subjekt, ki bo lahko stranka izvršilnega postopka, ponovno odločiti o predlogu za izvršbo, v nasprotnem primeru pa postopati po 5. odst. 83. člena ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ.

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).