Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Na podlagi izvedenih dokazov, zlasti mnenja izvedenke ter izpovedi same osebe, je sodišče med drugim ugotovilo, da oseba svoje ravnanje usmerja pod vplivom psihotičnih doživljanj in zato tudi nevtralna ravnanja ljudi, ki ji želijo pomagati, razume kot zanjo ogrožujoča, kar ima za posledico avto ali heteroagresivno ravnanje. Oseba zelo jasno govori o načrtu za izvedbo samomora (spuščanje plina po cevi v avto), zelo odločna je, da bo to storila, kakor tudi o možnosti uporabe agresije proti drugim osebam, ki naj bi jo ogrožale ali jo izigrale. Navedenih dejanskih ugotovitev pridržana oseba ne izpodbija. Le pavšalno navaja, da svojega življenja ali zdravja ter življenja in zdravja drugih ljudi ne ogroža, prav tako ni povzročala in ne bo povzročala nobene škode ter trdi, da je ogrožanje, ki se navaja v izpodbijanem sklepu, le hipotetično, a so navedbe ob ugotovljenem in neizpodbijanem dejanskem stanju neutemeljene. Trditev, da oseba ne povzroča škode, pa, ker zadošča že izpolnjevanje enega izmed alternativno določenih pogojev v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ni relevantna, sodišče pa na ta pogoj svoje odločitve tudi ni oprlo.
Glede na s strani izvedenke ugotovljeno zdravstveno stanje osebe, ki ima neopredeljeno psihozo, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj ter do svojega duševnega stanja in potrebe po zdravljenju ni sposobna zavzeti ustrezne kritičnosti, oseba trenutno aktivnega in odgovornega sodelovanja ni sposobna. Navedba, da zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom ni nujno in sorazmerno (da bi bilo torej ugotovljene vzroke in ogrožanje mogoče odvrniti z milejšo obliko pomoči – z zdravljenjem na odprtem oddelku, nadzorovano obravnavo) so tako neutemeljene. Za uspešnost zdravljenja v milejših oblikah (od zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom) je namreč potrebno aktivno sodelovanje.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je sprejem A. A. (pridržana oseba) na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice v ... utemeljen ter se pacienta zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice v ... najdalj do 17. 10. 2022. Stroški postopka bremenijo proračun.
2. Zoper sklep se po odvetnici iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje pridržana oseba. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Izrečeni ukrep je nezakonit in nesorazmeren.
Pridržana oseba trdi, da je ogrožanje njenega zdravja in življenja ter življenja drugih ljudi, ki se navaja v izpodbijanem sklepu, le hipotetično. Svojega življenja ali zdravja ter življenja in zdravja drugih ljudi ne ogroža, prav tako ni povzročala in ne bo povzročala nobene škode.
Glede na zdravstveno stanje osebe zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom ni nujno in sorazmerno in bi morala biti iz oddelka odpuščena oz. bi ji moral biti kvečjemu izrečen milejši ukrep, npr. nadzorovana obravnava ali zdravljenje na odprtem oddelku, kar bi zadoščalo, da se uredi terapija in opravi dodatna diagnostika. Pri osebi ne gre za takšno naravo duševne motnje, ki bi nujno narekovala omejitev svobode gibanja oz. preprečitev stikov z okolico. Pogoj iz 53. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) zato ni izpolnjen. Zunaj bolnišnice ima oseba urejeno bivanje in finančna sredstva za preživetje, saj je zaposlena, pri vsakodnevnih opravilih ji lahko pomaga tudi oče, pri katerem živi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V skladu s 53. členom ZDZdr je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona. Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (druga in tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr).
5. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo obstoj vseh zahtevanih pogojev za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča. V izpodbijanem sklepu je navedlo utemeljene razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki jih sodišče druge stopnje sprejema kot pravilne ter se, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje, v nadaljevanju pa odgovarja na pritožbene navedbe, ki obstoj teh pogojev (le) delno izpodbijajo. Oseba namreč ne izpodbija ugotovitve, da ima duševno motnjo (neopredeljeno psihozo), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj.
6. Glede obstoja pogojev iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr je sodišče prve stopnje navedlo razloge zlasti v predzadnjem odstavku obrazložitve. Na podlagi izvedenih dokazov, zlasti mnenja izvedenke1 ter izpovedi same osebe, je sodišče med drugim ugotovilo, da oseba svoje ravnanje usmerja pod vplivom psihotičnih doživljanj in zato tudi nevtralna ravnanja ljudi, ki ji želijo pomagati, razume kot zanjo ogrožujoča, kar ima za posledico avto ali heteroagresivno ravnanje.2 Oseba zelo jasno govori o načrtu za izvedbo samomora (spuščanje plina po cevi v avto), zelo odločna je, da bo to storila,3 kakor tudi o možnosti uporabe agresije proti drugim osebam, ki naj bi jo ogrožale ali jo izigrale. Navedenih dejanskih ugotovitev pridržana oseba ne izpodbija. Le pavšalno navaja, da svojega življenja ali zdravja ter življenja in zdravja drugih ljudi ne ogroža, prav tako ni povzročala in ne bo povzročala nobene škode ter trdi, da je ogrožanje, ki se navaja v izpodbijanem sklepu, le hipotetično, a so navedbe ob ugotovljenem in neizpodbijanem dejanskem stanju neutemeljene. Trditev, da oseba ne povzroča škode, pa, ker zadošča že izpolnjevanje enega izmed alternativno določenih pogojev v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ni relevantna, sodišče pa na ta pogoj svoje odločitve tudi ni oprlo.
7. Glede izpolnjevanja pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ki ga oseba tudi izpodbija, je sodišče prve stopnje na podlagi mnenja sodne izvedenke ugotovilo, da oseba do svojega duševnega stanja in potrebe po zdravljenju ni sposobna zavzeti ustrezne kritičnosti, zato potrebuje 24 urni nadzor in varovanje, da se njeno duševno stanje umiri in hkrati opazuje učinek predpisanih zdravil. V trenutnem stanju duševne motnje druge oblike zdravljenja pri njej ne pridejo v poštev in je zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom zanjo edina možna oblika zdravljenja.4
8. Tudi ugotovitve sodišča glede izpolnjevanja tega pogoja oseba izpodbija pretežno le pavšalno, saj navaja, da glede na zdravstveno stanje osebe zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom ni nujno in sorazmerno in bi morala biti iz oddelka odpuščena oz. bi ji moral biti kvečjemu izrečen milejši ukrep, npr. nadzorovana obravnava ali zdravljenje na odprtem oddelku, kar bi zadoščalo, da se uredi terapija in opravi dodatna diagnostika. S temi navedbami ne more biti uspešna, saj, glede na s strani izvedenke ugotovljeno zdravstveno stanje osebe, ki ima neopredeljeno psihozo, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj ter do svojega duševnega stanja in potrebe po zdravljenju ni sposobna zavzeti ustrezne kritičnosti, oseba trenutno aktivnega in odgovornega sodelovanja ni sposobna. Navedba, da zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom ni nujno in sorazmerno (da bi bilo torej ugotovljene vzroke in ogrožanje mogoče odvrniti z milejšo obliko pomoči – z zdravljenjem na odprtem oddelku,5 nadzorovano obravnavo) so tako neutemeljene. Za uspešnost zdravljenja v milejših oblikah (od zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom) je namreč potrebno aktivno sodelovanje. Sodišče je ob navedenem pravilno ugotovilo, da oseba potrebuje zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom. Glede na dejanske ugotovitve je tako pravilno zaključilo, da je sprejem utemeljen in so drugačne navedbe, da pri osebi ne gre za takšno naravo duševne motnje, ki bi nujno narekovala omejitev svobode gibanja oz. preprečitev stikov z okolico, neutemeljene.
9. Ob povedanem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).
1 Ta je navedla tudi, da ima oseba psihotično doživljanje, ki je trenutno akutno s pozitivnimi simptomi in iz tega izhajajočimi samomorilnimi in heteroagresivnimi načrti in nameni. 2 Kot je navedla izvedenka, je oseba potrdila tudi heteroagresivne namene in pokazala modrico od prerivanja z očetom. 3 Kot je oseba izpovedala, je enkrat že poskusila delati samomor, a takrat zaradi pretankega kabla ni uspela. 4 Le na tem oddelku je mogoče izvesti nadzorovano uvedbo in prejemanje terapije. 5 Takšne oblike pomoči sodišče, ki odloča v primerih, ko oseba v zdravljenje ne privoli, po ZDZdr sicer ne more določiti.