Jedro

Ker je drugostopenjski disciplinski organ tožene stranke o ugovoru revidentke zoper odločitev disciplinske komisije odločal 11.11.1997, to pomeni, ob ugotovljenem dejstvu, da je bila kršitev delovne obveznosti storjena 12.5.1997, da na dan odločanja vodenje postopka še ni zastaralo. Vodenje postopka se, kot je to pravilno navedlo že sodišče v izpodbijani sodbi, ne konča z vročitvijo odločitve strankam (od tega dne odločitev učinkuje), ampak je končano z dnem odločanja na organu druge stopnje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 30.9.1997 in 11.11.1997, s katerima ji je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odložena za dobo enega leta.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča je tožnica vložila revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo določbe o zastaranju uvedbe disciplinskega postopka, da je bil disciplinski postopek končan že po izteku zastaralnega roka in da je drugostopenjski disciplinski organ tožene stranke v ugovornem postopku spremenil očitano ji kršitev delovne obveznosti, glede na odločitev disciplinskega organa prve stopnje. O slednjem sodišče druge stopnje ni odločalo, čeprav je predstavljalo pritožben razlog. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku, oziroma podredno, da izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč, izdanim na drugi stopnji. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Pri preizkusu izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče ugotovilo, da sodišče z izpodbijano sodbo ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka na način, kot mu to očita revizija. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe (na strani 3) izhaja, da je sodišče izrecno obrazložilo svoje stališče v zvezi s prekvalifikacijo disciplinske kršitve, o kateri je odločal disciplinski organ druge stopnje, zato revizijski očitek, da sodišče ni odločalo o pritožbenem razlogu, ni sprejemljiv.

Po določbi prvega odstavka 67. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) začetek disciplinskega postopka zastara po treh mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca oziroma po šestih mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Vodenje disciplinskega postopka pa po določbi tretjega odstavka 67. člena ZTPDR zastara pod enakimi pogoji po šestih mesecih oziroma enem letu.

Kot je razvidno iz dokazov v spisu, in pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, je tožena stranka disciplinski postopek uvedla z zahtevo 5.6.1997, saj so bila prva zaslišanja (vabila z dne 6.6.1997) opravljena že 16.6.1997. Zato je bila zahteva za odločanje z dne 18.9.1997 le ena od faz vodenja že uvedenega disciplinskega postopka, ki zato ni mogla imeti nobenega vpliva na zastaranje začetka disciplinskega postopka. Ker je drugostopenjski disciplinski organ tožene stranke o ugovoru revidentke zoper odločitev disciplinske komisije odločal 11.11.1997, to pomeni, ob ugotovljenem dejstvu, da je bila kršitev delovne obveznosti storjena 12.5.1997, da na dan odločanja vodenje postopka še ni zastaralo. Vodenje postopka se, kot je to pravilno navedlo že sodišče v izpodbijani sodbi, ne konča z vročitvijo odločitve strankam (od tega dne odločitev učinkuje), ampak je končano z dnem odločanja na organu druge stopnje.

Pri odločanju disciplinski organ ni vezan na pravno kvalifikacijo očitane disciplinske kršitve v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka, prav tako pa ni nanjo vezan disciplinski organ druge stopnje (ali sodišče). Bistven je samo opis dejanja (in na tega so organi odločanja vezani), ki naj bi pomenil disciplinsko kršitev. Ker sta oba disciplinska organa tožene stranke odločala na podlagi enakega opisa dejanja, pri čemer sta upoštevali le drugačni pravni kvalifikaciji ugotovljene disciplinske kršitve, nista zmotno uporabili materialnega prava, kot to navaja revizija.

Revizija ni jasna v delu, kjer navaja "glede na to tožnici nenazadnje tudi ni bil omogočen v smislu povsem nove kršitve, ki jo je povzel drugostopni organ v svoji odločbi", zato se o tem očitku revizijsko sodišče ni opredelilo.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZTPDR uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).