Jedro

Upnik je ob vložitvi predloga za izvršbo kot dolžnikov naslov navedel Ljubljana, in tako v navedbah predloga za izvršbo ni bilo nobenega podatka, ki bi nakazoval, da gre za razmerje z mednarodnim elementom. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo, zato se je potrebno zanesti na podatke, ki jih je upnik navedel v predlogu za izvršbo.

Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa je urejena v 40.c členu ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. izreka sklenilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo, v točki II. izreka pa je zavrglo predlog za izvršbo z dne 11. 3. 2016. 2. Proti sklepu se zaradi bistvene kršitve določb postopka pravočasno pritožuje upnik in navaja, da ima na podlagi 30. člena ZIZ možnost izbirati med več sredstvi izvršbe, prav tako ima skladno s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ možnost spremembe izvršilnega sredstva. Meni, da bi ga moralo sodišče pozvati k sporočitvi drugega izvršilnega sredstva, nikakor pa ni pravilen zaključek, da dolžnik nima nobenega premoženja v Republiki Sloveniji zgolj zaradi dejstva, ker nima odprtega nobenega transakcijskega računa v Republiki Sloveniji. Meni, da sodišče predloga ne bi smelo zavreči, saj to pomeni, da upniku ni dalo možnosti izbirati med več izvršilnimi sredstvi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik vložil predlog za izvršbo zoper dolžnika A. A., Ulica ..., Ljubljana, in predlagal izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Sodišče je tekom postopka ugotovilo, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima več prijavljenega ne stalnega in ne začasnega prebivališča, temveč ima prijavljeno bivališče na Nizozemskem. Navedlo je, da so v skladu s 5. točko 22. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I) v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb izključno pristojna sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena, ne glede na stalno prebivališče. V nadaljevanju je citiralo določbi tretjega odstavka 40.c člena ZIZ in 100. člena ZIZ. Zaključilo je, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima prebivališča, sodišče pa je iz vpogleda v elektronsko dosegljive evidence ugotovilo, da v Republiki Sloveniji nima odprtega transakcijskega računa pri nobeni banki na območju Republike Slovenije in ker dolžnik v Republiki Sloveniji nima nobenega premoženja, sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno za odločanje o upnikovem predlogu za izvršbo, zato se je na podlagi tretjega odstavka 18. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izreklo za nepristojno in predlog za izvršbo zavrglo.

6. Pritožbeno sodišče najprej opozarja na določbi prvega in drugega odstavka 17. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, po katerih sodišče takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in dejstev, ki so sodišču znana, po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi. Upnik je ob vložitvi predloga za izvršbo kot dolžnikov naslov navedel Ulica ..., Ljubljana, in tako v navedbah predloga za izvršbo ni bilo nobenega podatka, ki bi nakazoval, da gre za razmerje z mednarodnim elementom. Kot rečeno se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo, zato se je potrebno zanesti na podatke, ki jih je upnik navedel v predlogu za izvršbo. Glede na navedeno podatki v zvezi z dolžnikovim prebivališčem, ki jih je nato tekom postopka ugotovilo sodišče, ne morejo biti odločilni in sodišče nanje ne more opreti svoje odločitve.

7. Pritožbeno sodišče dalje opozarja, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa je urejena v 40.c členu ZIZ. Ta v prvem odstavku določa, da je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, razen če zakon določa drugače. 8. V zvezi z opravljenim vpogledom v elektronsko dosegljive evidence o dolžnikovih transakcijskih računih pri bankah na območju Republike Slovenije pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZIZ upnik v predlogu za izvršbo, če predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa; v tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Iz navedenega gre torej zaključiti, da sodišče prve stopnje v fazi odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni imelo pravne podlage za opravo takih poizvedb.

9. Glede na vse zgoraj pojasnjeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno sklenilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo in ga zavrglo, zato je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje glede na vse zgoraj pojasnjeno ponovno odloči o upnikovem predlogu za izvršbo z dne 11. 3. 2016 ter pri tem upošteva, da je upnik hkrati z obravnavano pritožbo vložil predlog za spremembo izvršilnega sredstva na nepremičnine.

10. Ker je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).