Jedro

Tožnik je bil upnik v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika in imel je sklenjeno arbitražno odločbo, ki je lahko podlaga za poplačilo v stečajnem postopku. V primeru prodaje stečajnega dolžnika premoženje ohrani organizacijsko obliko prejšnje pravne osebe, vendar pa ne odgovarja za obveznosti stečajnega dolžnika, nastale do dneva prodaje, skladno z določbo 147. člena ZPPSL. Te obveznosti bremenijo stečajno maso, v katero je bila tudi vplačana kupnina, dobljena s prodajo stečajnega dolžnika. Tožnik bi se tako lahko poplačal na podlagi arbitražne odločbe v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika oz. po izvedeni prodaji stečajnega dolžnika v predmetni zadevi dne 31. 3. 2000 iz stečajne mase po ustavitvi stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika. Tožnikov predlog za izvršbo temelji na arbitrarni odločbi, ki je po naravi stvari ugotovitvena in ni primeren izvršilni naslov v skladu z določbo 21. člena ZIZ. Pogoj iz 24. člena ZBPP tako ni izpolnjen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 24. 10. 2012 za pravno svetovanje in zastopanje z izrednimi pravnimi sredstvi zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 4110/2012 z dne 10. 10. 2012 v povezavi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani 1913 I 1767/2012-19 z dne 22. 8. 2012 ter kot oprostitev stroškov postopka pred sodiščem. Pri presoji o upravičenosti do dodelitve BPP se kot objektivni pogoj na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati in vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Pristojni organ za BPP je vpogledal v sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 4110/2012 z dne 10. 10. 2012, s katero je sodišče zavrnilo pritožbo prosilca in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani 1919 I 1767/2012-19 z dne 22. 8. 2012. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 13. 7. 2012 in sklep o izvršbi v celoti razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo, upniku (tožniku) pa naložilo, da je dolžan dolžniku plačati stroške postopka v višini 11.134,00 EUR v osmih dneh. Pristojni organ za BPP je ugotovil, da je prosilec v obrazložitvi vloge za dodelitev BPP za svetovanje in zastopanje z izrednimi pravnimi sredstvi navajal razloge, ki jih je navedel že v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje in je o teh pritožbenih razlogih Višje sodišče v Ljubljani s sklepom III Ip 4110/2012 z dne 10. 10. 2012 že odločalo.

Višje sodišče v Ljubljani je v citirani sodbi pojasnilo, da je prodaja družbe A. d.d., vodenje investicijskih projektov – v stečaju, kot tožnikovega dolžnika, razvidna iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra. Podatki kažejo, da je z 31. 3. 2000 kot ustanovitelj vstopila družba B. d.d., prejšnja ustanovitelja pa sta istega dne izstopila. Pri prodaji stečajnega dolžnika (A. d.d.) premoženje ohrani zunanjo organizacijsko obliko prejšnje pravne osebe, ki ne odgovarja za obveznosti stečajnega dolžnika oziroma stečajne mase, ki so nastale do dneva prodaje in se zato obveznosti, ki so nastale do prodaje, ločijo od prodanega premoženja in bremenijo stečajno maso, v katero se plača kupnina. Prosilec je navedel, da sta Okrajno sodišče v Ljubljani in Višje sodišče v Ljubljani napačno ugotovila obstoj ugovornega razloga dolžnika iz 2. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki določa, da je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razloga, da listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina. Prosilec navaja, da je prepričan, da je arbitražna odločba verodostojna listina.

Tožena stranka navaja določbo 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ in meni, da temelji upnikov predlog za izvršbo na arbitražni odločbi, ki je ugotovitvena odločba in po naravi stvari ni primerna za izvršilni naslov (21. člen ZIZ). Upnik je lahko na podlagi arbitražne odločbe poplačan le v stečajnem postopku zoper stečajno maso. Po ustavitvi stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika pa ne more ugotovljene terjatve izterjati v izvršilnem postopku. Upnik je na podlagi arbitražne odločbe tako poplačan lahko le v stečajnem postopku, ne pa v izvršilnem postopku. Na podlagi navedenega je pristojni organ za BPP ugotovil, da je o vseh razlogih, ki jih je prosilec navedel kot razloge za vložitev izrednih pravnih sredstev, že odločilo Višje sodišče v Ljubljani v sklepu z dne 10. 10. 2012 in je pritožbo prosilca (upnika) zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Po presoji tožene stranke pogoj iz 24. člena ZBPP v danem primeru ni izpolnjen.

Prosilec je v tožbi navedel, da ima pravico do sodnega varstva in do pravnega sredstva. Opisuje potek postopka prodaje pravne osebe družbe A. d.d. - v stečaju. Navaja, da je bil upnik v stečajnem postopku zoper navedeno pravno osebo in da bi mu moral v skladu z arbitražno odločbo stečajni dolžnik izplačati ugotovljeno obstoječo terjatev, ki izhaja iz pogodbene obveznosti do prosilca za BPP kot podizvajalca na objektu … v znesku glavnice 1.750.000,00 USD z obrestmi, ki je v skladu z odločbo Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici RS postala izvršljiva dne 19. 8. 2002. Tožnik povzema 1. in 2. točko obrazložitve tožene stranke in meni, da je Okrožno sodišče v Ljubljani 24. 11. 1999 nezakonito začelo stečajni postopek zoper družbo A. d.d. Na sodišče so prispele prijave raznih upnikov. Meni, da je zaprisežena sodna izvedenka ekonomsko-finančne stroke C.C. pri oceni vrednosti pravne osebe A. d.d. in nedokončanih poslov zlorabila svoj položaj. Navaja, da v kolikor bo naslovno sodišče tožniku odobrilo BPP za izredna pravna sredstva, bo dokazal velik dobiček, ki ga je prodana družba ustvarila iz naslova nedokončanih poslov, in sicer iz pogodbe. Odločba Stalne arbitražne pri Gospodarski zbornici RS z dne 12. 7. 2002 št. SA 5.6.-11/99, dosežena s poravnavo, je postala pravnomočna in izvršljiva 19. 8. 2012. Glede na navedeno je podana podlaga za izvršbo. Meni, da je bil stečaj dolžnika lažen oziroma načrtovan z namenom oškodovanja upnikov. Tudi prodaja pravne osebe (dolžnika) za samo 0,74 % pričakovane vrednosti nedokončanih poslov pomeni prikrajšanje upnikov v stečajnem postopku. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja v skladu s prvim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve Bpp kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje z izrednimi pravnimi sredstvi zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 4110/2012 z dne 10. 10. 2012 v povezavi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani 1913 I 1767/2012-19 z dne 22. 8. 2012 ter kot oprostitev stroškov postopka pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi z dne 13. 7. 2012 v celoti razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo, kar je po vloženi pritožbi tožnika potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani s sklepom 10. 10. 2010. Iz obrazložitev obeh navedenih sklepov izhaja, da je bil tožnik upnik v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika, družbo A. d.d. - s tečaju. Tožnik je imel sklenjeno arbitražno odločbo, ki je lahko podlaga za poplačilo v stečajnem postopku. V danem primeru pa se je stečajni postopek z dnem 31. 3. 2000 zoper stečajnega dolžnika A. d.o.o. - v stečaju, ustavil. Stečajnega dolžnika kot pravno osebo je kupila družba B. d.d. dne 31. 3. 2000. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče, v primeru prodaje stečajnega dolžnika, premoženje ohrani organizacijsko obliko prejšnje pravne osebe (A. d.d.), vendar pa ne odgovarja za obveznosti stečajnega dolžnika, nastale do dneva prodaje (do 31. 3. 2000), skladno z določbo 147. člena ZPPSL. Te obveznosti bremenijo stečajno maso, v katero je bila tudi vplačana kupnina, dobljena s prodajo stečajnega dolžnika. Tožnik bi se tako lahko poplačal na podlagi arbitražne odločbe v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika A. d.d. - v stečaju oz. po izvedeni prodaji stečajnega dolžnika v predmetni zadevi dne 31. 3. 2000 iz stečajne mase po ustavitvi stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika.

Iz listin upravnega spisa tudi izhaja, da tožnikov predlog za izvršbo temelji na arbitrarni odločbi, ki je po naravi stvari ugotovitvena in ni primeren izvršilni naslov v skladu z določbo 21. člena ZIZ. V izvršilnem postopku je bil povsem pravilno podan ugovor na podlagi 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov. Ker v obravnavanem primeru tudi po presoji sodišča pogoj iz 24. člena ZBPP in sicer, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, ni izpolnjen, je izpodbijana odločitev pravilna.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.