Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno, najmanj s stopnjo verjetnosti, ugotovilo dejstva o izvajanju nasilja nasprotnega udeleženca v dogodku z dne 7. 8. 2023. Nima prav pritožba, da je šlo za enkratni dogodek, saj je predlagateljica opisovala dogodke od maja 2023 dalje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep V N 196/2023 z dne 2. 10. 2023. S sklepom z dne 2. 10. 2023 je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu izreklo ukrep prepovedi približevanja predlagateljici osebno, stanovanjski hiši na naslovu ..., P. na razdaljo manjšo od 200 m ter vzpostavljanje kakršnihkoli stikov s predlagateljico, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo (I. točka izreka). V II. točki izreka mu je za primer kršitve izreklo denarno kazen v višini 300,00 EUR ter v III. točki izreka odločilo, da ugovor zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. V pravočasni pritožbi navaja, da je predmet obravnave dogodek z dne 8. 8. 2023, ki se pa že obravnava v kazenskem postopku oziroma na podlagi katerega mu je že bil izrečen sklep o prepovedi približevanja I Kpd 56799/2023 z dne 22. 8. 2023. Predlagateljica pa ni izpovedala ničesar kar bi nakazovalo, da je nasprotni udeleženec kršil izrečeno prepoved približevanja in s tem pogoji za izdajo sedaj izpodbijanega sklepa niso podani. Sicer pa gre za enkraten dogodek. Nasprotna udeleženka se ga tudi ne boji, njeno tolmačenje strahu pa je reševanje premoženjskopravnih razmerij, kar pa ne more biti predmet tega postopka. Sodišče se ni opredelilo do pisnih izjav zaslišanih prič, kar predstavlja kršitev pravice do izjave iz 22. člena Ustave RS. Sodišče je povsem napačno ugotovilo dejansko stanje, saj niso podane okoliščine iz 3. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), saj niti iz izpovedbe predlagateljice niti iz njenih trditev ne izhaja nobeno ravnanje nasprotnega udeleženca po 7. 8. 2023, ki bi lahko vzbujale strah pri predlagateljici. Nasprotni udeleženec pa je tudi že bil kaznovan z ukrepom prepovedi približevanja I Kpd 56799/2023, ki je bil tudi podaljšan in je trajal vse do 6. 10. 2023. Tako je sodišče tudi že odločalo o razsojeni stvari, saj se tako sklep I Kpd 56799/2023 in sedaj izpodbijani sklep opirata na isti dogodek. Glede na dejstvo, da po 7. 8. 2023 nasprotni udeleženec ni izvajal nobenega nasilja nad predlagateljico, je potrebno njen predlog zavrniti oziroma sedaj izpodbijani sklep razveljaviti. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo predlagateljica pojasnjuje dogodke, ki so se dogajali in predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi določbe prvega odstavka 19. člena ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju ali je drugače protipravno posegal v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice izreče prepovedi, kot jih je izreklo prvostopenjsko sodišče nasprotnemu udeležencu v obravnavanem postopku. Navedene ukrepe je mogoče izreči tudi v primeru, če je povzročitelj nasilja žrtvi grozil, da jo bo poškodoval ali drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali osebnostne pravice (drugi odstavek 19. člena ZPND). Ukrepi prepovedi lahko trajajo največ dvanajst mesecev (tretji odstavek 19. člena ZPND). Iz enakih razlogov lahko sodišče naloži povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo (prvi odstavek 21. člena ZPND), na podlagi določbe 22.d člena ZPND pa lahko sodišče navedene ukrepe izreče tudi brez izjave povzročitelja nasilja, če iz predloga izhaja, da je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in izrek ukrepov za odvrnitev nadaljnje škode. Varstvo žrtev družinskega nasilja je pomembna vrednota ustavnega pomena. Zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane dobrine, nujnosti hitrega postopka in dejstva, da so izrečeni ukrepi začasni, zadostuje, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, verjetno izkazana.

6. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom V N 196/2023 z dne 2. 10. 2023 nasprotnemu udeležencu izreklo ukrep prepovedi približevanja predlagateljici za čas dvanajst mesecev na razdaljo manjšo od 200 m ter prepovedalo vzpostavljanje kakršnihkoli stikov s predlagateljico, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo. Zoper citirani sklep je nasprotni udeleženec vložil ugovor, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo s sedaj izpodbijanim sklepom.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno, najmanj s stopnjo verjetnosti, ugotovilo dejstva o izvajanju nasilja nasprotnega udeleženca v dogodku z dne 7. 8. 2023. Nima prav pritožba, da je šlo za enkratni dogodek, saj je predlagateljica opisovala dogodke od maja 2023 dalje in jih je sodišče prve stopnje povzelo v 6. točki obrazložitve, temeljijo pa tako na izpovedbi predlagateljice, kot tudi na podlagi predloženih fotografij ter izhajajo iz sklepa oziroma spisa I Kpd 56799/2023 z dne 8. 8. 2023 v zvezi s sklepom II Ks 56799/2023 z dne 16. 8. 2023 in nato iz sklepa I Kpd 56799/2023 z dne 22. 8. 2023, s katerim je bil ukrep prepovedi približevanja nasprotnemu udeležencu podaljšan do 6. 10. 2023 do 22.22 ure.

8. Pritožbena kritika izpodbijane odločitve je usmerjena predvsem v okoliščino, da nasprotni udeleženec v času trajanja ukrepa, ki je bil odrejen s strani policijske postaje in nato podaljšana s strani preiskovalnega sodnika, ni kršil. 9. Namen ukrepov iz 19. člena ZPND je v zagotovitvi celovitega varstva žrtve nasilja v družini. Nasprotnemu udeležencu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja predlagateljici po določbah Zakona o nalogah in pooblastilih policije, določbe 19. člena ZPND pa omogoča žrtvi, da sodišču sama predlaga ustrezne prepovedi tudi v primeru, če se je s strani policije izrečena prepoved že iztekla. Gre za medsebojno dopolnjevanje ukrepov z namenom celovitega varstva žrtev nasilja v družini.1

10. Sodišče prve stopnje je obrazloženo pojasnilo, da pri nasprotnem udeležencu ni šlo za enkratni dogodek in da se je nasilje izvajalo že v preteklosti, nenazadnje je bil v letu 2017 nasprotni udeleženec že kaznovan v kazenskem postopku in mu je bila izrečena pogojna obsodba. Nasprotni udeleženec izvaja nasilje nad predlagateljico pod vplivom alkohola in drugih substanc in se ga predlagateljica tako upravičeno boji. V svojem predlogu pa je pojasnila, da je nasilna dejanja nasprotnega udeleženca pred otroci prikrivala, sedaj pa je situacija tako eskalirala, da je podala prijavo na policijo. Nasprotnega udeleženca se boji, saj je bila primorana poiskati zdravniško pomoč ter obiskuje psihiatra. Nenazadnje je sam nasprotni udeleženec priznal, da predlagateljico spremlja, in sicer s kom se druži, kje in kdaj, kljub temu da sta se razšla že v mesecu maju 2023. Glede na opisano trajajoče nasilje nad predlagateljico, ki je izkazano s stopnjo verjetnosti, s čemer je izkazala tudi strah do nasprotnega udeleženca, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izdaja sklepa po ZPND utemeljena.

11. Pritožba nadalje graja odločitev sodišča prve stopnje, ki naj ne bi dokazno ocenilo pisnih izjav zaslišanih prič. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo izpovedbi obeh udeležencev, fotografije in kazenski spis I Kpd 56799/2023. 12. Tako je sodišče prve stopnje naredilo ustrezno dokazno oceno izpovedb udeležencev postopka, predložene fotografije in kazenski spis, tako glede dogodka z dne 7. 8. 2023 in celotnega dogajanja od maja 2023, pri tem vsaj s stopnjo verjetnosti lahko odločilo, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ne da bi dokazno ocenjevalo pisne izjave prič, saj slednje pri dogodku niso bile prisotne in so za odločanje v tem postopku nerelevantne.

13. Glede na ugotovljeno, je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZPND v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

14. Nasprotni udeleženec, ki s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (osmi odstavek 22.a člena ZPND).

1 VSL sklep IV Cp 9099/2019 z dne 21. 11. 2019, VSC sklep II Cp 175/2021 z dne 21. 4. 2021.