Jedro

Če stranka na poziv upravnega organa v roku ne predloži dokaza, da je v celoti vplačala depozit iz 11. člena ZUN, mora upravni organ o stvari meritorno odločiti na podlagi obstoječih dokazov.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor RS z dne 24.5.1994.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep, s katerim je prvostopni organ zavrgel vlogo tožnika za odlog prisilne izvršbe rušitve stanovanjske hiše na zemljišču parc.št. 111/1 in 109. V izpodbijani odločbi tožena stranka navaja, da je tožnik dne 7.7.1993 vložil zahtevo za odlog prisilne izvršbe oz. morebitne prisilne izvršbe rušitve stanovanjske hiše, zgrajene brez lokacijskega dovoljenja. Vlogi je priložil tudi potrdilo o vplačilu depozita na Stanovanjski sklad RS v višini 150.000,00 SIT, kar pa je glede na določbo 3. odstavka 11. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, za bruto etažno površino zadevne stanovanjske hiše, premalo. Upravni organ je dne 8.7.1993 tožnika pozval, da vlogo dopolni in ga dne 24.9.1993, skladno z določbo 1. odstavka 68. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ponovno pozval, da v roku 15 dni dopolni nepopolno vlogo s plačilom vsaj 25% zneska, vezanega na bruto etažno površino celotnega objekta, ostali znesek pa plača v roku 6 mesecev, z opozorilom, če navedenega ne predloži v zahtevanem roku, bo postopal v smislu 2. odstavka 68. člena ZUP. Tožnik vloge v določenem roku ni dopolnil, zato je ta ostala nepopolna in je prvostopni organ pravilno odločil. Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka in je zato izpodbijana odločba nezakonita. Vloga ni bila formalno pomanjkljiva, saj je vsebovala vse predpisane segmente za predlog za odlog prisilne izvršbe v smislu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Tožnik je priložil dokazilo o vplačilu depozita, čeprav je bil slednji premalo plačan. To pa ni formalna pomanjkljivost, zaradi katere njegovega predloga ne bi bilo mogoče obravnavati, temveč gre za vprašanje vsebinske utemeljenosti tožnikovega predloga. Upravni organ bi lahko predlog tožnika kvečjemu zavrnil, ker ni izpolnil z materialnim predpisom določenega pogoja v celoti, ne pa, da jo je zavrgel kot nepopolno, procesno pomanjkljivo vlogo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Sodišče je po vpogledu v podatke, zbrane v spisih, presodilo, da je tožbena navedba, da je upravni organ bistveno kršil pravila postopka s tem, ko je zahtevo tožnika zavrgel iz razloga, da v določenem roku ni predložil dokaza, da je vplačal depozit v višini 2.500,00 tolarjev za kvadratni meter bruto etažne površine celotnega objekta, za katerega je podal zahtevo za odlog prisilne izvršbe (11. člen spremembe in dopolnitve zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - Uradni list RS, št. 18/93, 47/93 in 71/93, v nadaljevanju - sprememba zakona), utemeljena. Določba 3. odstavka 137. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) določa, da če stranka v pozneje določenem roku, za svoje navedbe, ne predloži dokazov, organ zaradi tega ne sme zavreči zahtevka, kot da ta sploh ni bil vložen (2. odstavek 68. člena), temveč mora postopek nadaljevati in v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu odločiti o upravni stvari. Glede na določbo 11. člena prej navedene spremembe zakona, ki določa, da mora biti vlogi (zahtevi za odlog prisilne izvršbe) priloženo dokazilo o vplačilu depozita v višini 2.500,00 tolarjev za kvadratni meter bruto etažne površine stanovanjskega, gospodarskega, počitniškega ali poslovnega objekta, vendar ne manj kot 150.000,00 tolarjev, bi to v tem primeru pomenilo, da tožnik ni predložil dokaza in bi zato moral prvostopni organ o stvari meritorno odločiti na podlagi obstoječih dokazov. Zato sta po mnenju sodišča tako prvostopni upravni organ, ko je vlogo tožnika zavrgel, kot tožena stranka, ker v pritožbenem postopku navedene pomanjkljivosti ni odpravila, kršila določbe upravnega postopka.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo pa odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je, enako kot ZUP, smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).