Jedro

V primeru, ko upravitelj vloži ugovor zoper odpust obveznosti, kar je njegova zakonska obveznost, pa z ugovorom ne uspe, uporaba pravila o povračilu stroškov po uspehu iz prvega odstavka 154. člena ZPP ni niti smiselna niti primerna. Stečajni upravitelj v razmerju do stečajnega dolžnika ni „nasprotna stranka“, ampak je organ postopka zaradi insolventnosti. Postopek odpusta obveznosti je voden izključno v korist dolžnika, stečajni dolžnik in upravitelj pa nista stranki v sporu. Zato v tem razmerju (stečajni upravitelj – stečajni dolžnik) ni mogoče uporabiti pravila o povračilu stroškov po uspehu iz prvega odstavka 154. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da dolžnik sam krije svoje stroške postopka ugovora proti odpustu obveznosti.

II.Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor stečajnega upravitelja A. A. proti odpustu obveznosti (I. točka izreka) in stečajnemu upravitelju naložilo, da je dolžan v breme stečajne mase v 15 dneh povrniti dolžniku B. B. njegove stroške postopka v znesku 14.685,52 EUR, do takrat brez obresti, v primeru zamude, ki začne teči naslednji dan po preteku 15-dnevnega paricijskega roka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Stečajni upravitelj se pritožuje zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa, torej stroškovni del odločitve sodišča prve stopnje, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče je po njegovem spregledalo dejstvo, da je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti in je vložitev ugovoru zoper odpust obveznosti njegova zakonska dolžnost, zato mu sodišče ne more naložiti povračila dolžnikovih stroškov, čeprav z ugovorom ni uspel. Poleg tega po navedbah pritožbe sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ni spoštovalo načela potrebnosti.

3.Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev, s stroškovno posledico.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Izpodbijani sklep pravilno navaja, da Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ne ureja vprašanja dolžnikovih stroškov v postopku zaradi insolventnosti, še posebej v postopku odpusta obveznosti po vloženem ugovoru zoper odpust obveznosti. Določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o stroških postopka se v postopkih zaradi insolventnosti uporabljajo le smiselno(prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP).

6.Drži pritožbena navedba, da se sodna praksa, na katero se opira izpodbijani sklep (sklep VSL Cst 467/2017, Cst 453/2016 in argument v 14. točki sklepa VSRS III Ips 22/2016 z dne 13. 6. 2017) nanaša zgolj na primere, ko je ugovor zoper odpust obveznosti vložil upnik. V konkretnem primeru pa je ugovor zoper odpust obveznosti vložil stečajni upravitelj. Kot pravilno navaja pritožnik, je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti (97. člen ZFPPIPP), ki po drugem odstavku 402. člena ZFPPIPP opravlja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena ZFPPIPP. Vložitev ugovora zoper odpust obveznosti je njegova zakonska obveznost, saj mora po tretjem odstavku 402. člena ZFPPIPP vložiti ugovor, če ugotovi, da obstaja razlog iz 403. člena tega zakona. Pri tem mora upravitelj ravnati vestno in pošteno, z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju njegovih nalog in pristojnosti (98. člen ZFPPIPP). Z vložitvijo ugovora zoper odpust obveznosti, čeprav z njim ni uspel, je stečajni upravitelj v konkretnem primeru, v okviru svojih nalog in zakonskih pristojnosti, tako ravnal.

7.Stečajni upravitelj v razmerju do stečajnega dolžnika ni „nasprotna stranka“, ampak je organ postopka zaradi insolventnosti. Postopek odpusta obveznosti je voden izključno v korist dolžnika1, stečajni dolžnik in upravitelj pa nista stranki v sporu. Zato po oceni pritožbenega sodišča v tem razmerju (stečajni upravitelj – stečajni dolžnik) ni mogoče uporabiti pravila o povračilu stroškov po uspehu iz prvega odstavka 154. člena ZPP. Načelo uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP) v tem primeru ni smiselno uporabljivo in tudi ne primerno.2 Takšno stališče izhaja tudi iz sklepa pritožbenega sodišča Cst 25/2024 z dne 21. 2. 2024, na katerega se pravilno sklicuje pritožnik. Tudi pravna teorija opozarja na nelogičen izid v primeru neuspelega ugovora, ki ga je vložil upravitelj (kot organ postopka) in izhod iz zagate vidi v uporabi pravil Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), po katerem dolžnik svojih stroškov ne more prevaliti na stečajnega upravitelja.3 Glede na vrsto in namen postopka odpusta obveznosti, je namreč ta postopek najbližji nepravdnim postopkom, kjer vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače ali če gre za krivdno povzročene stroške (40. člen ZNP-1).

8.Drži navedba izpodbijanega sklepa, da se dolžnik lahko brani v postopku ugovora proti odpustu obveznosti (405. člen ZFPPIPP in 22. člen Ustave RS). Če mu pri tem nastajajo stroški, ki jih sam ne zmore, ima na voljo institut brezplačne pravne pomoči.4 V razmerju do stečajnega upravitelja, ki je organ njegovega postopka osebnega stečaja, pa upoštevajoč načelo smiselne uporabe ZPP (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP), pravila o povračilu stroškov po uspehu iz prvega odstavka 154. člena ZPP ni mogoče uporabiti. Neutemeljeno je tudi sklicevanje dolžnika na povrnitev stroškov v izpodbojnih pravdah, saj tam upravitelj nastopa proti tretji osebi (ne pa stečajnemu dolžniku) in gre za spor med njima (1. člen ZPP). V ZFPPIPP tudi ni podlage, da bi bili z izpodbijanim sklepom prisojeni stroški stečajnemu dolžniku izvzeti iz stečajne mase (389. člen ZFPPIPP).5

9.Pritožba je glede na navedeno utemeljena. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) tako, da dolžnik sam krije svoje stroške postopka ugovora proti odpustu obveznosti. Glede na to, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s pritožbenimi ugovori v zvezi z odmero stroškov po višini.

10.V pritožbenem postopku dolžnik ni uspel, zato tudi iz tega razloga sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1F. Seljak, Problematika sodne prakse v osebnem stečaju, Pravosodni bilten 3/2019, str. 172.

2Prim. sklep VSL Cst 523/2015 z dne 9. 9. 2015.

3F. Seljak, Problematika sodne prakse v osebnem stečaju, Pravosodni bilten 3/2019, str. 171-172.

4Prim. sodbo VSRS X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013.

5Prim. sklep II Ip 791/2020 z dne 2. 2. 2021 in C. C., navedeno delo (str. 171): Če bi upoštevali merilo uspeha v postopku, bi lahko tako prisojeno obveznost v korist dolžnika upravitelj plačal le iz stečajne mase in tudi v korist stečajne mase istega dolžnika.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 98, 121, 121/1, 389, 401, 402, 402/2, 402/3, 405, 406 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 40

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.