Jedro

Do denarne socialne pomoči oziroma do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. oziroma 7. člena ZSVarPre in če ne obstaja kateri izmed izključitvenih razlogov določenih v 27. ali 28. členu tega zakona. Med drugim se šteje za izključitveni razlog iz 28. člena nepripravljenost za poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju iz 19. člena tega zakona določeno v 8. točki in pa tudi izguba sredstev za preživljanje oziroma kateregakoli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala. Nobenega od navedenih izključitvenih razlogov pa sodišče prve stopnje in ne toženec nista pri tožnici ugotovila.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odpravita dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 20. 7. 2017 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 8. 6. 2017 in se zadeva vrne v novo upravno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita dokončna odločba toženca št. ... z dne 20. 7. 2017 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 8. 6. 2017 in da se jI prizna pravica do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati, da ni imela nobenega vpliva na to, da bi sinova predložila dokaze o svojem premoženjskem oziroma dohodkovnem stanju. Poleg tega bi bila eksistenca njenih otrok še bolj ogrožena, če bi jo morali preživljati. Hči B.B. in sin C.C. imata izredno nizke dohodke, s katerimi težko pokrijeta vse stroške, ne pa da bi preživljala še njo. Sklicuje se na Ustavo RS, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o socialnih prejemkih in Evropsko socialno listino in posamezne določbe, ki bi jih sodišče moralo upoštevati. Predlaga ugoditev pritožbi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pa sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 20. 7. 2017 in v zvezi z njo prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 8. 6. 2017. Sporno v tej zadevi pa je, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka oziroma ali je podan kateri izmed izključitvenih razlogov za njuno zavrnitev.

6. Pravna podlaga za odločitev je podana v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).2 Po tem zakonu sta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti, zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati (2. člen). Z denarno socialno pomočjo se upravičencu do nje za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Z varstvenim dodatkom pa se upravičencu do njega za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (prvi in tretji odstavek 4. člena ZSVarPre). V 6. členu citiranega zakona je določeno, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih, ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravice do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Izrecno pa je določeno, da prejemnik denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.

Do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki so trajno nezaposljive, trajno nezmožne za delo ali nezaposlene starejše od 63 let za ženske oziroma 65 let za moške. Te osebe so upravičene do varstvenega dodatka, če so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene, ali katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine za varstveni dodatek, ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

7. Do denarne socialne pomoči oziroma do varstvenega dodatka so torej upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz citiranega 6. oziroma 7. člena ZSVarPre in če ne obstaja kateri izmed izključitvenih razlogov določenih v 27. ali 28. členu tega zakona. Med drugim se šteje za izključitveni razlog iz 28. člena nepripravljenost za poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju iz 19. člena tega zakona določeno v 8. točki in pa tudi izguba sredstev za preživljanje oziroma kateregakoli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala. Nobenega od navedenih izključitvenih razlogov pa sodišče prve stopnje in ne toženec nista pri tožnici ugotovila.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da ima tožnica 3 otroke. Denarno socialno pomoč in varstveni dodatek je prejemala pred spornim obdobjem ter ponovno na podlagi njene nove vloge, ki jo je tožnica vložila dne 27. 2. 2018 (odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 10. 4. 2018. Za sporno obdobje pa ji je z izpodbijano prvostopno odločbo št. ... z dne 8. 6. 2017, potrjeno z dokončno odločbo št. ... z dne 20. 7. 2017 Center za socialno delo A. priznanje pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka zavrnil, na podlagi 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP),3 ker tožnica ni predložila dokazil o izpolnjevanju pogojev za uveljavljeno pravico do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka z obrazložitvijo, da brez dokazil ni mogoče ugotoviti ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka in da je polnoletni sin D.D. zaposlen, ter bi ji bil mogoče zmožen po svojih zmožnostih pomagati pri preživljanju. Po drugem odstavku 140. člena ZUP mora stranka, če ne gre za splošno znana dejstva, za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek.

Glede na citirano določbo 140. člena ZUP mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti.

9. Ravno to, da ne more predložiti dokazov, konkretno dokaza o dohodkih sina D.D., je tožničina hči B.B. pojasnila pri Centru za socialno delo A. dne 24. 5. 2017. Medtem, ko je tožnica, ki je bila v predsodnem postopku seznanjena s tem, da so jo otroci po svojih sposobnostih dolžni preživljati, dne 11. 7. 2017 pri Centru za socialno delo A. in enako zaslišana na sodišču, vztrajala, da sinova še sama nimata dovolj sredstev za svoje preživljanje. Vendar pa tožnica, ki je bila opozorjena na to, da mora za svoje trditve predložiti dokaze, ni bila opozorjena na morebitne posledice v primeru, da dokazov ne bo predložila. Za izdajo zakonitega upravnega akta morajo biti razčiščena bistvena vprašanja in stranki zagotovljene temeljne procesne pravice, katerih opustitev pomeni bistveno kršitev postopka in nezakonitost posamičnega upravnega akta. Takšna temeljna procesna pravica je med drugim načelo varstva pravic iz 7. člena ZUP-a. Po tej določbi o varstvu pravic strank in varstvu javnih koristi mora pristojni organ pri odločanju med drugim stranki omogočiti, da čim lažje zavaruje in uveljavi svoje pravice in skrbeti za to, da jih ne uveljavlja v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo. Organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu. Gre za procesno pravico stranke, ki je lahko omejena samo z zakonom, pa še to, če ni v nasprotju z določbo 22. člena Ustave RS.

10. Ker toženec ni postopal skladno s citiranim 7. členom ZUP-a, že zaradi tega izpodbijana upravna akta nista zakonita. Poleg tega pa se je kasneje v novem postopku izkazalo, da so tožničine navedbe glede sposobnosti njenih otrok pri preživljanju, resnične, zaradi česar je tožničina zahteva za priznanje denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka v predsodnem postopku najmanj preuranjeno zavrnjena, saj Center za socialno delo oziroma tožena stranka ni ugotavljala ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka in ali je podan kateri izmed izključitvenih razlogov iz 27. oziroma 28. člena ZSVarPre, ki bi edino lahko predstavljala podlago za zavrnitev tožničine zahteve.

11. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu z določbo 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo tako, kot izhaja iz izreka. V novem upravnem postopku bo tožena stranka postopala skladno z določbo 7. člena ZUP-a in na podlagi že pridobljenih podatkov o tožničinem premoženjskem stanju in premoženjskem oziroma dohodkovnem stanju otrok oziroma po pridobitvi še morebitnih manjkajočih podatkov, ponovno odločilo o tožničini zahtevi vloženi dne 22. 2. 2017, s katero je uveljavljala denarno socialno pomoč in varstveni dodatek.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.