Jedro

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v mejah tistih revizijskih razlogov, ki so ustrezno konkretizirani, ter glede pravilne uporabe materialnega prava.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Po ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje naložilo tožencu, da za preživljanje mladoletne hčerke K. M. plačuje poleg pravnomočno prisojene preživnine v znesku 35.000 SIT, še nadaljnjo preživnino po 10.000 SIT mesečno od 11.8.2003 do 30.10.2005, od 4.10.2005 do 16.1.2006 pa še nadaljnjo preživnino v znesku 15.000 SIT mesečno, od 17.1.2006 dalje pa preživnino v mesečnem znesku 50.000 SIT. V preostalem delu je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožencu je tudi naložilo, da tožnicama povrne pravdne stroške.

2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje. 3.Toženec je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi "zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka". Stališče toženca je, da je sodišče "nepravilno tolmačilo izvedensko mnenje in nepravilno ugotovilo premoženjske razmere in sposobnosti toženca zaradi nepravilne uporabe materialnega prava". Napačno je razlagalo tudi potrebe mladoletne K. Pri odmeri preživnine ni upoštevalo finančne pomoči otrokovih starih staršev, ki še vedno pomagajo pri zadovoljevanju otrokovih nadstandardnih potreb (in so s svojimi prispevki tudi sooblikovali njihov nastanek). Povprečna preživnina je bistveno nižja od tiste, ki jo je določilo sodišče. Napačno naj bi bilo stališče sodišča, da je toženec zaradi dodatnega dela in vzgojnih obremenitev otrokove matere razbremenjen in se zato lahko intenzivneje posveti delu ter pridobivanju denarnih sredstev. Takšna sodna praksa naj bi postavljala starša v neenakopraven položaj s tem, ko postavlja mater v vlogo otrokove skrbnice, očeta pa v vlogo preživljalca. Revident nadalje opozarja na nejasnost obrazložitve (kar naj bi predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka) o tem, da je slab premoženjski položaj toženca in višina njegove plače posledica njegovega investiranja finančnih sredstev v nepremičnine. "Nepremičnina" v kateri živi toženec in je za eno osebo nadstandardna, je hkrati tudi poslovni prostor. Zato toženec nima možnosti, da bi jo prodal in se preselil v manjše stanovanje. Toženčevo premoženje tudi ne prinaša prihodkov in ga zato ne bi smeli upoštevati pri določanju preživnine. Poleg tega naj bi sodišče tudi napačno odločilo o pravdnih stroških. 4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki, ta pa na revizijo ni odgovorila.

5.Revizija ni utemeljena.

6.Revizija je izredno pravno sredstvo. Sodišče pri odločanju o njej ne upošteva trditev o zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja (prepoved iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Izpodbijano sodbo preizkusi le v mejah tistih revizijskih razlogov, ki so ustrezno konkretizirani, ter glede pravilne uporabe materialnega prava (371. člen ZPP). Na posplošene trditve o nejasnosti obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča, lahko tako revizijsko sodišče odgovori le, da ima izpodbijana sodba konsistentne razloge o vseh odločilnih dejstvih (v zvezi z določbami 129. in 129. a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR).

7.Revizijsko sodišče je pri odločanju o reviziji vezano na relevantno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (3., 4., 5. in 6. stran prvostopenjske sodbe) in glede katerega je bil tudi uspešno opravljen preizkus pritožbenega sodišča. Sodišči prve in druge stopnje sta konkretizirali preživninske potrebe mladoletnega otroka in preživljalske možnosti njegovih staršev. Prisojena preživnina je v skladu z relevantnimi konkretnimi ugotovitvami in je že zaradi tega neutemeljen revizijski očitek, da prisojena preživnina odstopa od povprečja.

8.Sodišči prve in druge stopnje sta (tudi na podlagi mnenja izvedenca finančne stroke J. O.) pravilno ocenili premoženjski položaj toženca in s tem v zvezi tudi njegove potenciale za preživljanje otroka. Zadovoljitev otrokovih potreb ima v vsakem primeru prednost pred sicer povsem legitimnimi toženčevimi željami po akumulaciji premoženja.

9.Mladoletnega otroka sta načeloma dolžna preživljati starša in zato odmera preživnine ne more biti odvisna od negotovih napovedi o tem, kakšna bo pomoč starih staršev. Revizijska trditev, da so otrokovi stari starši v preteklosti bistveno prispevali k otrokovemu preživljanju (in tako sooblikovali otrokove "potrebe") pa je tudi v nasprotju z ugotovljenimi relevantnimi dejstvi.

10.Neutemeljene so tudi revizijske trditve o tem, da sta sodišči namenili tožencu zgolj vlogo preživljalca mladoletnega otroka. Sodišče je pravnomočno odločilo (odločitev pa ni bila revizijsko izpodbijana), da se mladoletna K. M. zaupa v varstvo in vzgojo materi, odločilo pa je tudi o stikih otroka z očetom (tožencem). Pri odločanju o preživnini tako ne gre za dodatno podeljevanje vlog staršem, temveč zgolj za upoštevanje dejstva, da vzgoja in varstvo otroka predstavlja za enega od staršev dodatno obremenitev, ki vpliva na njegove preživljalske sposobnosti.

11.V obrazložitvi sodbe revizijsko sodišče presodi le tiste revizijske navedbe, ki so odločilnega pomena (383. člen v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP). Zato se sodišče ni posebej ukvarjalo z revizijskimi trditvam o dejstvih in kritiko odločitve o pravdnih stroških. Revizijo je zavrnilo na podlagi določb 378. člena ZPP, zavrnitev revizije pa implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov.