- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep IV Cp 330/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:IV.CP.330.2018 Civilni oddelek
Povzetek
- Ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča tožencaSodišče obravnava vprašanje, kako ravnati v primeru, ko toženec nima ustrezno navedenega naslova za vročitev sodnih pisanj.
- Postopek ugotavljanja prebivališčaAli mora sodišče predlagati uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča toženca, če se sodna pošiljka vrne z oznako 'neznan' ali 'preseljen'?
- Zavrnitev tožbePod kakšnimi pogoji lahko sodišče zavrne tožbo, če toženec ni izbrisan iz Centralnega registra prebivalstva in tožnica ne predlaga začasnega zastopnika?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Iz podatkov Centralnega registra prebivalstva izhaja, da ima toženec uradno prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu, kot ga je tožnica navedla v tožbi. V takšnih primerih mora sodišče, kot državni organ, v skladu s četrtim odstavkom 18. člena ZPPreb pristojnemu upravnemu organu predlagati uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča toženca. Če se bo v postopku ugotovilo dejansko prebivališče toženca, potem mu bo sodišče sodno pisanje vročilo na ta naslov. Šele, če bo toženec izbrisan iz Centralnega registra prebivalstva in tožnica ne bo predlagala postavitve začasnega zastopnika, bo sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP lahko tožbo zavrglo.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo tožbo, ker je tožnica v danem roku ni ustrezno popravila, saj ni posredovala naslova toženca, na katerem bi sprejel sodna pisanja, prav tako pa tudi ni predlagala postavitve začasnega zastopnika tožencu.
2. Zoper navedeno odločitev se je pravočasno laično pritožila tožnica. Navaja, da nima osebnega odvetnika, ki bi ga lahko postavila za začasnega zastopnika tožencu. Sodišče ni sprejelo predloga, da se sodna pisanja vročajo na naslov matere toženca.
3. Pritožba je utemeljena.
4. V skladu z drugim odstavkom 105. člena ZPP mora tožnik, med drugim, v tožbi navesti stalno oziroma začasno prebivališče toženca.
5. Tožencu sodnih pisanj ni bilo mogoče vročiti na naslovu, navedenem v tožbi, saj se je sodna pošiljka vrnila z oznako "neznan“ oziroma „preseljen".
6. Iz podatkov Centralnega registra prebivalstva (glej list. št. 28) izhaja, da ima toženec uradno prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu, kot ga je tožnica navedla v tožbi. V takšnih primerih mora sodišče, kot državni organ, v skladu s 4. odstavkom 18. člena Zakona o prijavi prebivališča pristojnemu upravnemu organu predlagati uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča toženca. Če se bo v postopku ugotovilo dejansko prebivališče toženca, potem mu bo sodišče sodno pisanje vročilo na ta naslov. Šele, če bo toženec izbrisan iz Centralnega registra prebivalstva in tožnica ne bo predlagala postavitve začasnega zastopnika, bo sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP lahko tožbo zavrglo.1
7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
1 Primerjaj odločbe: II Ips 72/2002, III Ip 3309/2012, ter 143. člen sedaj veljavnega ZPP-ja,