Jedro

Osebe, ki so bile včlanjene v Koroško ljudsko zvezo kot "popolni člani" (rdeča izkaznica), se pri ugotavljanju državljanstva kot predhodnem vprašanju v postopku denacionalizacije, če niso bile vpisane v evidenco državljanov po 2. odst. 35. čl. zakona o državljanstvu FLRJ, štejejo za osebe nemške narodnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Sekretariata za notranje zadeve občine z dne 20.1.1993, s katero je ta ugotovil, da R.L. ob smrti dne 17.8.1983 ni bil državljan SR Slovenije in SFRJ in da se tudi po predpisih o državljanstvu, ki so veljali na območju Republike Slovenije do njegove smrti, ni štel za jugoslovanskega državljana. Tožena stranka svojo odločitev utemeljuje z dejstvom, da je odločba prvostopnega organa pravilna, saj iz arhivskega gradiva Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo izhaja, da je bil R.L. resnično "folksdojčer" in popolni član organizacije "Karntner Volksbund". Nihče ni bil sprejet v nobeno okupatorjevo organizacijo brez lastne volje oziroma brez lastnega zahtevka, pa še v tem primeru je moral dokazati (tudi s pričami, če je bilo to potrebno) svojo nemško pripadnost oziroma nemško narodnost. Glede na to, da je bil R.L. oseba nemške narodnosti (folksdojčer), da je bil član navedene okupatorjeve organizacije in da je zapustil Slovenijo že leta 1945, je bila upravičeno uporabljena določba 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, po kateri se šteje, da dne 28.8.1945 ni postal državljan LR Slovenije in FLRJ. Ker pa tudi pozneje tega državljanstva ni pridobil, ob smrti dne 17.8.1983 ni bil državljan SFRJ in SR Slovenije.

V tožbi tožnica navaja, da izpodbijana odločba temelji na seznamih brez pravne vrednosti. V arhivskih gradivih Ministrstva za notranje zadeve in Inštituta za novejšo zgodovino ne obstajajo nikakršni dokumenti, ki bi kazali na nelojalnost R.L., predvsem ni nikjer njegove pristopne izjave, ki bi kazala na njegovo zavestno vključitev v katerokoli nelojalno organizacijo. Tožnica je k tožbi priložila še fotokopijo pisne izjave medvojnega aktivista in člana Zveze borcev NOV, ki je medvojne razmere in delovanje posameznikov v kraju zelo dobro poznal. Predlaga, da sodišče ugotovi, da se je imenovani štel za jugoslovanskega državljana.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe, pri tem pa še dodaja, da upravni organ ni ugotavljal nelojalnega ravnanja R.L., kar je v skladu s 3. odstavkom 63. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen). Glede ugovora, ki se nanaša na pristopno izjavo, pa pojasnjuje, da je okupator ob umiku iz Slovenije, odpeljal s seboj pretežni del tovrstne dokumentacije, ki se sedaj nahaja v Zvezni Republiki Nemčiji. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po vpogledu v dokumentacijo zbrano v upravnih spisih sodišče ne dvomi, da je odločitev v izpodbijani odločbi pravilna, tožba pa neutemeljena. Izpodbijana odločba se med drugim opira tudi na arhivsko gradivo Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo iz katerega je razvidno, da je bil R.L. "folksdojčer" in popolni član organizacije "Karntner Volksbund". Pavšalni trditvi tožnice, da odločba temelji na seznamih brez pravne vrednosti, sodišče ni moglo slediti, saj tožnica za svojo trditev ni navedla nikakršnih razlogov, sodišče pa v spisih ni našlo podlage za dvom glede pravne vrednosti navedenega seznama. V zvezi s trditvijo, da ne obstajajo nikakršni dokumenti, ki bi kazali na nelojalnost R.L. ter da ni nikjer njegove pristopne izjave, ki bi kazala na njegovo zavestno vključitev v katerokoli nelojalno organizacijo, pa sodišče pripominja, da je upravni organ ravnal pravilno in v skladu s 3. odstavkom 63. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen - Uradni list RS, št. 27/91), ko nelojalnosti v postopku ni ugotavljal. V primerih, ko gre za ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva kot pogoja aktivne legitimacije v postopku denacionalizacije (9. do 13. člen ZDen), za kar v tem primeru gre, že omenjena določba 63. člena zakona za osebe, ki niso bile vpisane v evidenco državljanov zaradi razlogov iz 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, sedaj ne dopušča ugotavljanja obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ. To je po mnenju sodišča zakonska fikcija, da razlog nelojalnega ravnanja pri navedenih osebah vselej obstaja, kar tudi pomeni, da obstoja tega razloga v postopkih ugotavljanja državljanstva po 3. odstavku 63. člena ZDen, upravni organ ni dolžan dokazati, stranka v postopku pa tega dejstva ni upravičena izpodbijati.

Glede na navedeno sodišče predloženega dokaza ni presojalo. Trditev, da v arhivih ni pristopne izjave o zavestni vključitvi v nemško organizacijo, je po mnenju sodišča v tem primeru brez dejanske in pravne podlage, in se v zvezi s tem sodišče v celoti pridružuje navedbam tožene stranke v izpodbijani odločbi, ki se nanašajo na način sprejemanja članov v okupatorjeve organizacije. Sodišče pri tem še dodaja, da je narodnost v teh primerih treba presojati v okviru zgodovinskih okoliščin in družbenih razmer, v katerih je zakon, ki je to uzakonil, nastajal in je zato upravni organ, izhajajoč iz namena zakona, pravilno ugotovil, da je imenovani oseba nemške narodnosti. Sodišče je presodilo, da je tožba neutemeljena, in jo je zato zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).