Jedro

Sodišče se je pravilno oprlo na 197. člen DZ, po katerem se preživnina, določena z izvršilnim naslovom, spremeni, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Po ugotovitvi, da se te okoliščine niso bistveno spremenile, je predlog zavrnilo.

Člen 189 DZ, na katerem pritožba temelji očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, pride v poštev šele, če se ugotovi obstoj spremenjene okoliščine. Ker te niso bile ugotovljene, ugotavljanje otrokovih potreb ni bilo potrebno.

Do zatrjevanega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki naj bi povzročilo znižanje dohodkov, je prišlo po izdaji izpodbijanega sklepa. Glede na časovne meje pravnomočnosti (zaključek glavne obravnave oziroma izdaja sklepa) tako ne gre za novo dejstvo, ki bi ga bilo mogoče upoštevati v pritožbenem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne predlog za znižanje preživnine, določene v sklepu Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 115/2020 z dne 2. 7. 2021, tako da se zniža na 130 EUR za sina in 100 EUR za hčer.

2. Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči po njenem predlogu z dne 11. 12. 2024 ali vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Po 189. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je v primeru bistveno spremenjenih razmer treba ponovno ugotoviti potrebe upravičenca in pridobitne zmožnosti zavezanca, sodišče pa je ponovno ugotavljalo le zmožnosti, ne pa tudi potreb. Zaradi tega je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Ugotovitve o večjih pritožničinih zmožnostih so zmotne. Njeni mesečni prihodki so bili višji zaradi dodatkov na izmensko, nočno, praznično in nedeljsko delo. Ker je 10. 4. 2024 utrpela možgansko kap, bo dlje časa bolniško odsotna in predvidoma tudi kasneje ne bo zmožna za dodatno delo. Že sedaj prejema bolniško nadomestilo, ki je približno 600 EUR nižje od prejšnjih dohodkov.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Udeleženca sta starša dveh otrok, ki sta zaupana v varstvo in vzgojo očetu, materin prispevek k preživljanju pa v valoriziranih zneskih ob izdaji izpodbijanega sklepa znaša 240,33 EUR in 167,64 EUR. Odločitev o zavrnitvi predloga za znižanje preživnine temelji na ugotovitvi, da niso dokazane trditve o znižanju materinih dohodkov, spremenjenem razmerju med dohodki staršev, novi preživninski obveznosti, dvigu cen življenjskih stroškov in zvišanju kreditne obveznosti.

6. Sodišče se je pravilno oprlo na 197. člen DZ, po katerem se preživnina, določena z izvršilnim naslovom, spremeni, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Po ugotovitvi, da se te okoliščine niso bistveno spremenile, je predlog zavrnilo.

7. Člen 189 DZ, na katerem pritožba temelji očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, pride v poštev šele, če se ugotovi obstoj spremenjene okoliščine. Ker te niso bile ugotovljene, ugotavljanje otrokovih potreb ni bilo potrebno.

8. Neutemeljen je očitek o zmotni ugotovitvi pritožničinih dohodkov. Do zatrjevanega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki naj bi povzročilo znižanje dohodkov, je prišlo po izdaji izpodbijanega sklepa. Glede na časovne meje pravnomočnosti (zaključek glavne obravnave oziroma izdaja sklepa) tako ne gre za novo dejstvo, ki bi ga bilo mogoče upoštevati v pritožbenem postopku.

9. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da gre za ureditev razmerja med starši in otroki, ki je v interesu obeh udeležencev (101. člen ZNP-1).