Jedro

Pravilnosti izdaje sklepa o izvršbi v smislu zatrjevanj pritožnice, da izvršba na njene nepremičnine na podlagi 177. člena ZIZ ni dopustna, zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati. Takšen ugovor bi morala pritožnica uveljaviti z ugovorom zoper sklep o izvršbi v izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Črnomlju, opr. št. In 12/2007 z dne 17.7.2007 in vknjižbo hipoteke za terjatev v višini 4.639,65 EUR s pripadki v korist upnika B. d.d. Proti navedenemu sklepu je vložila pritožbo nasprotna udeleženka – dolžnica V.R.. V pritožbi pojasnjuje, da so nepremičnine, na katerih je bila dovoljena izvršba, kmetijska zemljišča in gospodarsko poslopje, kar naj bi bilo vse izvzeto iz izvršbe. 177. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju določa, da predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, v kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Dolžnica in njeni družinski člani nimajo drugih sredstev za preživljanje, saj je pritožnica brezposelna. Brez zaposlitve je tudi mož, ki je že 9 let bolan, ima dva šoloobvezna otroka in ji kmetijska zemljišča nudijo vir preživljanja.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Po tem določilu zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Iz sklepa o izvršbi z dne 21.1.2009 je razvidno, da je bila zaradi izterjave denarne terjatve upnika dovoljena izvršba na nepremičnine, ki so vpisane v vl. št. 576, 4 in 265, vse k.o. B. v., ter nepremičnino, vpisano v vl. št. 2688 k.o. M., ki so vse v lasti pritožnice.

Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe po 1. odstavku 86. člena ZZK-1 podani. Pravilnosti izdaje sklepa o izvršbi v smislu zatrjevanj pritožnice, da izvršba na njene nepremičnine na podlagi 177. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ni dopustna, zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati. Iz tega razloga je moralo po prejemu obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je bil priložen pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ravnati v skladu s tem določilom. Ker je dovolilo zaznambo izvršbe, pa je moralo hkrati, v skladu z določbo 88. člena ZZK-1, po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena tega zakona, saj ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Iz navedenih razlogov pritožbene navedbe, da predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, v kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, kar vse določa 1. odstavek 177. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ne morejo biti upoštevne. Takšen ugovor bi morala pritožnica uveljaviti z ugovorom zoper sklep o izvršbi v izvršilnem postopku.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da pritožba ni utemeljena. Na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter obenem dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa.