Jedro

Upoštevaje naštete okoliščine, torej, da je elektriko odklopila tožena stranka, da se varovalke nahajajo v najemniškem stanovanju, do katerega ima dostop lastnik, ne pa tretje osebe (nedotakljivost stanovanja, 36. člen Ustave Republike Slovenije) in škodo, ki je nastala tožeči stranki, zaradi katere je bila potrebna čimprejšnja vzpostavitev prejšnjega stanja, je v konkretnem primeru pravilna opredelitev obveznosti priklopa elektrike kot nenadomestne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 183, 60 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izdano začasno odredbo P 107/2022 z dne 6. 7. 20221. S svojim predhodnim sklepom je toženi stranki naložilo, da takoj, najkasneje pa v roku 24 ur po prejemu začasne odredbe, priklopi elektriko v stanovanju S., v katerem prebiva tožeča stranka (I. točka izreka sklepa). Toženi stranki je prepovedalo, da bi v prihodnje tožeči stranki izklopila elektriko in ji s tem onemogočila nemoteno posest stanovanja na naslovu S., v katerem prebiva tožeča stranka (II. točka izreka sklepa). V primeru, da tožena stranka v postavljenem roku obveznosti iz I. točke izreka sklepa ne bo izpolnila, oziroma bo kršila prepoved iz II. točke izreka sklepa, se ji izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR.

**Povzetek pritožbenih navedb**

2. Tožena stranka izpodbija sklep v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Meni, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti nepravilen in nezakonit. Navaja, da ne drži stališče, da gre pri obveznosti priklopa varovalk za nenadomestno obveznost po 226. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Samo dejstvo, da je varovalko dejansko izklopila tožena stranka, ne dela obveznosti nenadomestne, torej da tudi priklop varovalk lahko izvede oziroma izvrši le tožena stranka. Navaja, da osamljeno stališče iz sodne prakse, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje (VSL sklep I Cp 2391/2015 z dne 16. 9. 2015), da lahko upnik prosto izbira izvršilno sredstvo, ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Pri nedenarnih obveznostih se ne more uporabljati 34. člen ZIZ. Tega, kakšni stroški bodo oziroma bi nastali s prisilno izvršitvijo obveznosti, nobena stranka ni trdila, zato je navedba sodišča prve stopnje, da bo izvršbo najlažje, najhitrejše in najceneje opravil dolžnik sam, v nasprotju z 8. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ne drži, da ima v primeru nadomestne obveznosti upnik možnost izbire glede sredstva izvršbe oziroma zavarovanja. Sodišče ni pojasnilo odstopa od sedanje sodne prakse, toženi stranki je odreklo pravico do učinkovitega sodnega varstva, kar pomeni kršitev 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Tudi obrazložitev, da je tožena stranka obveznost po začasni odredbi dejansko izpolnila, ni prepričljiv argument, saj je tožena stranka obveznost izpolnila zaradi grožnje z denarno kaznijo. V ugovoru je trdila in izkazala, da tožeča stranka nima terjatve, ker si je že pred izdajo začasne odredbe elektriko v stanovanju uredila. Posestno stanje stanovanja ni moteno, saj je stanovanje v času predloga in izdaje začasne odredbe elektriko imelo. Ker ne gre za nenadomestno obveznost, sodišče toženi stranki ne more naložiti denarne kazni. Obrazložitve glede višine denarne kazni se ne da preizkusiti. Nadalje navaja, da je v ugovoru pojasnila, da sama plačuje celotne obratovalne stroške, kamor sodijo tudi mesečni stroški električne energije. Prav tako je navedeno, da je tožeča stranka insolventna, kar sploh ni bilo prerekano. Dejstvo je, da tožeča stranka ne plačuje niti najemnine niti obratovalnih stroškov, česar ne prereka, kot tudi ne, da je nelikvidna in insolventna, pa sodišče prve stopnje kljub temu šteje, da toženi stranki ne bo nastala nobena škoda. To pomeni, da je sodišče prve stopnje z začasno odredbo odredilo, da mora na svoje ime in račun kriti celotne stroške bivanja albanski družini, za plačilo pa se lahko obriše pod nosom. Takšne socialne države ne nudi niti Republika Slovenija, zato ni jasno, zakaj bi jo morala nuditi tožena stranka kot subjekt zasebnega prava. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

**Presoja utemeljenosti pritožbe**

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je v predmetni zadevi predlagala tako imenovano ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo. Bistvo ureditvene začasne odredbe je v tem, da domnevni upnik predlaga ureditev pravnega razmerja že za čas sodnega postopka. Po pravni teoriji in sodni praksi gre pri regulacijskih začasnih odredbah za izjemno sredstvo zavarovanja, ki je upravičeno le v nujnih primerih, ko upniku grozi uporaba sile ali nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. Toliko bolj izjemnost izdaje ureditvene odredbe velja v sporih zaradi motenja posesti, saj je cilj posestnega varstva prav začasna ureditev dejanskega stanja oziroma preprečevanje, omejevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic, motenjske spore pa mora sodišče obravnavati hitro (425. do 428. člen ZPP).

6. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s stopnjo verjetnosti izkazala, da njena terjatev obstoji ter dovolj konkretizirala oziroma izkazala, kakšna škoda naj bi ji nastala brez izdane začasne odredbe (prvi in drugi odstavek 272. člena ZIZ), in sicer naj bi ji težko nadomestljiva škoda nastala s tem, da ji je tožena stranka samovoljno in protipravno izklopila elektriko v stanovanju, v katerem biva z družino (česar tožena stranka ne prereka).

7. Tožena stranka v pritožbi zoper sklep, s katerim je bil ugovor zoper začasno odredbo zavrnjen, nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da gre pri obveznosti priklopa varovalk za nenadomestno obveznost. Pojem nenadomestne obveznosti je pravni standard, katerega vsebino napolni sodišče ob vsakokratnem odločanju. Meja med nadomestno in nenadomestno obveznostjo ni vedno povsem jasna oziroma je odvisna od celotnega konteksta posamezne situacije oziroma narave motilnega dejanja. V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je tožena stranka lastnik stanovanja, v katerem se nahajajo varovalke (in ga zaseda najemojemalec). V postopku je bilo s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da je elektriko izklopila prav tožena stranka, ki je odklop napovedala vnaprej (česar pritožba ne izpodbija). Tožena stranka je elektriko tudi že priklopila nazaj, kar potrjuje, da ima možnost to (enostavno) storiti. Upoštevaje naštete okoliščine, torej, da je elektriko odklopila tožena stranka, da se varovalke nahajajo v najemniškem stanovanju, do katerega ima dostop lastnik, ne pa tretje osebe (nedotakljivost stanovanja, 36. člen Ustave Republike Slovenije) in škodo, ki je nastala tožeči stranki2, zaradi katere je bila potrebna čimprejšnja vzpostavitev prejšnjega stanja, je v konkretnem primeru pravilna opredelitev obveznosti priklopa elektrike kot nenadomestne. Dejstvo, da je tožena stranka priklop izvedla zaradi grožnje z denarno kaznijo, kot navaja v pritožbi, ne vpliva na oceno, da ima prav ona možnost to hitro storiti. Posledično je sodišče prve stopnje toženi stranki v primeru, da svoje obveznosti ne bo izpolnila oziroma bo ponovno kršila posest stanovanja tožeče stranke, tudi pravilno izreklo denarno kazen. Višino denarne kazni je sodišče prve stopnje ustrezno argumentiralo in je tožena stranka s pavšalnimi navedbami o svojem finančnem stanju ni uspela izpodbiti.

8. Pritožbena navedba, da je tožena stranka že v ugovoru trdila in izkazala, da tožeča stranka nima terjatve, ker si je že pred izdajo začasne odredbe elektriko v stanovanju uredila, oziroma, da posestno stanje stanovanja ni moteno, saj je stanovanje v času predloga in izdaje začasne odredbe elektriko imelo, je neutemeljena. Začasna rešitev ne pomeni, da je tožeča stranka prostovoljno opustila posest nepremičnine, oskrbovane z elektriko, oziroma, da varstvo posesti ni več potrebno, saj je tožeča stranka ravno zaradi varstva te svoje posesti sprožila motenjsko pravdo. Prejšnje stanje pa je bilo, kot tožena stranka sama navaja, vzpostavljeno prav zaradi izdane začasne odredbe.

9. Sodišče nudi varstvo izključno glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika), kot tudi ne druge okoliščine. Zato so v okviru tega postopka brez pomena navedbe, da tožeča stranka ne plačuje najemnine in obratovalnih stroškov ter da je nelikvidna in insolventna.

10. Ostale pritožbene navedbe za odločitev o pritožbi niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Posledično mora tožena stranka kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka je upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka. Za sestavo odgovora na pritožbo ji pripada 300 točk (sedma točka tar. št. 31 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR (13. člen OT), znaša 180 EUR. Pripadajo ji tudi materialni stroški v priglašeni višini (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj torej 183,60 EUR. Tožena stranka je dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

1 Pisna pomota. Pravilno z dne 30. 6. 2022. 2 V stanovanju živi z družino, ki jo sestavljata tudi dva šoloobvezna otroka. Onemogočena jim je bila običajna raba stanovanja.