Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
1. 4. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Geoplin, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Barbara Pakiž, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 1. aprila 2004
sklenilo:
Izvrševanje 3. člena Odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 5/03) v Občini Vodice se v delu, ki nalaga plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.
1.Pobudnica izpodbija 3. člen Odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju Odlok) v delu, ki nalaga plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv. Navaja, da je po izpodbijani določbi Odloka zavezanka za plačilo nadomestila od 19. 7. 2003 dalje, ker ga pred tem Občina Vodice od obravnavanih površin ni predpisovala. Dne 1. 1. 2003 naj bi začel veljati 218. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZGO-1), po katerem se nadomestilo ne plačuje od zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture. Zato je izpodbijana določba Odloka v neskladju s citirano določbo ZGO-1. Po 1.6. točki 2. člena ZGO-1 naj bi bili objekti gospodarske javne infrastrukture tudi tisti gradbeni inženirski objekti, ki tvorijo omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe. Pobudnica pojasnjuje, da na podlagi 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in nasl. - v nadaljevanju EZ) in 48. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in nasl. - v nadaljevanju Uredba) opravlja navedeni obvezni republiški gospodarski javni službi do pridobitve koncesij, ker ti še nista podeljeni. Po izpodbijani določbi Odloka naj bi bil transport plinastih goriv poslovna dejavnost, zato je ta določba Odloka v neskladju tudi s 30. členom EZ. Ker je izpodbijana določba Odloka v neskladju s citiranima določbama zakonov, je v neskladju tudi s tretjim odstavkom 153. člena Ustave in s 147. členom Ustave. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka odpravi in do končne odločitve zadrži njeno izvrševanje. Izvajanje gospodarske javne službe naj bi ji nalagalo skrb za načrtovanje, razvoj in gradnjo infrastrukture ter za njeno vzdrževanje in upravljanje. Že lani naj bi morala iz tega naslova plačati 1.149.340,50 SIT, ker pritožba zoper odločbo o odmeri dajatve nima suspenzivnega učinka. To naj bi zmanjšalo njena sredstva, namenjena širjenju in obnovi infrastrukture, kar ji povzroča težko popravljive škodljive posledice. Začasno zadržanje naj Občini ne bi povzročilo težko popravljivih škodljivih posledic.
2.Po določbi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Ustavno sodišče je izvrševanje Odloka v delu, ki pobudnici nalaga plačevanje nadomestila od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, zadržalo. Pobudnica namreč opravlja gospodarski javni službi, s katerima zagotavlja tudi širjenje in obnovo te infrastrukture. Plačevanje nadomestila po izpodbijani določbi Odloka naj bi ogrožalo njeno sposobnost opravljanja navedenih dejavnosti. To lahko povzroči škodljive posledice, ki bi jih bilo v primeru morebitne nezakonitosti izpodbijane določbe Odloka težko popraviti. Začasni izpad prihodkov iz tega naslova pa Občini ne more povzročiti resnih motenj v delovanju, medtem ko bi jih kasnejša odprava izpodbijane določbe predpisa lahko povzročila. Začasno zadržanje pomeni, da se Odlok v zadržanem delu do končne odločitve Ustavnega sodišča ne more izvrševati.
3.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
Podpredsednik dr. Janez Čebulj
18. 11. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Geoplin, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Barbara Pakiž, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 18. novembra 2004
odločilo:
Določba 3. člena Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 5/03) Občine Vodice se, kolikor nalaga plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, razveljavi.
1.Pobudnica izpodbija 3. člen Odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju Odlok) v delu, ki nalaga plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv. Navaja, da je po izpodbijani določbi Odloka zavezanka za plačilo nadomestila od 19. 7. 2003 dalje, ker ga pred tem Občina Vodice od obravnavanih površin ni predpisovala. Dne 1. 1. 2003 naj bi začel veljati 218. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZGO-1), po katerem se nadomestilo ne plačuje od zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture. Zato je izpodbijana določba Odloka v neskladju s citirano določbo ZGO-1. Po 1.6. točki 2. člena ZGO-1 naj bi bili objekti gospodarske javne infrastrukture tudi tisti gradbeni inženirski objekti, ki tvorijo omrežje namenjeno določeni vrsti gospodarske javne službe. Pobudnica pojasnjuje, da na podlagi 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in nasl. - v nadaljevanju EZ) in 48. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in nasl. - v nadaljevanju Uredba) opravlja navedeni obvezni republiški gospodarski javni službi do pridobitve koncesij, ker ti še nista podeljeni. Po izpodbijani določbi Odloka naj bi bil transport plinastih goriv poslovna dejavnost, zato je ta določba Odloka v neskladju tudi s 30. členom EZ. Ker je izpodbijana določba Odloka v neskladju s citiranima določbama zakonov, je v neskladju tudi s tretjim odstavkom 153. člena Ustave in s 147. členom Ustave. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka odpravi.
2.Občina na pobudo ni odgovorila.
3.Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-53/04 z dne 1. 4. 2004 začasno zadržalo izvrševanje izpodbijane določbe Odloka.
4.Pobudnica izkazuje pravni interes z odločbo o odmeri nadomestila, ki ji je bila izdana na podlagi izpodbijane določbe Odloka. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
5.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-347/02 z dne 11. 3. 2004 (Uradni list RS, št. 29/04 in OdlUS XIII,16) že odločilo, da se po 218. členu ZGO-1 nadomestilo ne sme odmerjati od zazidanih ali nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture. To izhaja tudi iz kasnejše določbe 218.b člena ZGO-1, ki natančneje opredeljuje zemljišča, od katerih se nadomestilo lahko odmerja.
6.Odlok sicer v I. točki prvega odstavka 3. člena, ki ga pobudnica ne izpodbija, povzema besedilo 218. člena ZGO-1.
Vendar izpodbijana določba Odloka hkrati predpisuje, da se štejejo pri določitvi nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv.
7.Infrastrukturo za prenos zemeljskega plina opredeljuje 7. člen Uredbe o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 62/03 in nasl. - v nadaljevanju Uredba), ki na podlagi prvega odstavka 85. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04 - EZ-A) še velja. Citirana določba Uredbe med drugim uvršča med takšno infrastrukturo prenosno plinovodno omrežje in druge objekte, ki so potrebni za izvajanje gospodarske javne službe na področju prenosa zemeljskega plina. Tudi po 25. členu EZ-A je ta infrastruktura namenjena izvajanju gospodarske javne službe s področja energetike, zato po 20. točki 2. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. - ZUreP-1) in 1.6. točki 2. člena ZGO-1 predstavlja objekt gospodarske javne infrastrukture. Pobudnica je izvajalka javne službe na podlagi šeste alineje 3. člena Uredbe o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 10/03 in nasl.) in 48. člena Uredbe, zato Občina zmotno meni, da te službe ne izvaja.
8.Ker se po 218. in 218.b členu ZGO-1 nadomestilo ne sme odmerjati od zazidanih ali nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture, je izpodbijana določba Odloka, kolikor nalaga plačilo nadomestila od površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, v neskladju s citiranima določbama ZGO-1.
9.Iz zgoraj navedenega razloga je Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka razveljavilo. Pri tem je upoštevalo, da iz navedb pobudnice izhaja, da o odmeri nadomestila za leto 2003 še ni pravnomočno odločeno, zato je ni treba odpraviti, kot je predlagala pobudnica. Ker je Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka razveljavilo že iz zgoraj navedenega razloga, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnice.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.
Predsednik dr. Janez Čebulj