14. 3. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe A. B., C., na seji 14. marca 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 416/2021 z dne 6. 10. 2021 se ne sprejme.

3.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cp 937/2021 z dne 30. 6. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju št. I Z 4/2021 z dne 24. 2. 2021 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izpodbija tudi četrti odstavek 86. člena ZPP, ki določa, da določba prejšnjega odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Zatrjuje neskladje izpodbijane zakonske ureditve s 14., 15., 22., 23. in 25. členom Ustave. Po mnenju pobudnika se navedena procesna omejitev za dostop do Vrhovnega sodišča izkaže za posebej nesorazmerno oziroma nerazumno v družinskih sporih, v katerih naj ne bi šlo za reševanje zapletenih pravnih vprašanj. Na to naj bi kazala med drugim okoliščina, da so pred uveljavitvijo Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17 in 22/19 – v nadaljevanju DZ) o ukrepih za varstvo koristi otrok povečini odločali centri za socialno delo, in ne sodišča. Pobudnik meni še, da izpodbijana zakonska ureditev nedopustno diskriminira določene starše in da jim ne omogoča enakega varstva pravic v sodnem postopku.

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija (1) sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju njegovega predloga za dopustitev revizije kot nedovoljenega najprej iz razloga, ker zakonska ureditev tega izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočen sklep o začasni odredbi ne predvideva, pa tudi iz razloga, ker ga je pritožnik vložil sam, in ne po pooblaščencu, ki je odvetnik, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit; in (2) vsebinsko odločitev nižjih sodišč o zavrnitvi njegovega predloga za izdajo začasne odredbe, po kateri bi se morala bodisi dolžnica sama bodisi obe stranki tega postopka zavarovanja skupaj vključiti v program družinske terapije.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, do katerih se Ustavno sodišče še ni opredelilo. Ustavno sodišče je namreč že zavrnilo kot neutemeljene očitke o neskladju zakonske ureditve, ki za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku, s 14., 22., 23. in 25. členom Ustave (glej sklep št. U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003 (Uradni list RS, št. 73/03, in OdlUS XII, 73); glej tudi odločbo št. Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009 (Uradni list RS, št. 54/09, in OdlUS XVIII, 27), ki se nanaša na enako procesno omejitev v upravnem sporu). Ustavno sodišče je prav tako že zavrnilo očitke o neskladju četrtega odstavka 86. člena ZPP, ki določa izjemo od navedenega pravila o obveznem zastopanju po odvetniku za stranke z opravljenim pravniškim državnim izpitom, s prvim odstavkom 14. člena Ustave (glej sklep št. U-I-256/13, Up-875/13, Up-967/13 z dne 3. 12. 2014). Pobudnik v pobudi ne navaja novih, ustavnopravno upoštevnih argumentov, ki bi terjali dodatno presojo Ustavnega sodišča. Takega argumenta namreč ne predstavlja samo po sebi pobudnikovo prepričanje o domnevno manj zapletenih pravnih vprašanjih, ki naj bi se (čeprav gre za vprašanje zastopanja v postopku revizije) porajala v družinskih sporih, kot tudi ne okoliščina, da so pred uveljavitvijo DZ o določenih nujnih ukrepih za varstvo koristi otrok odločali centri za socialno delo. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo, ne da bi se opredeljevalo do vprašanja, ali so sploh izpolnjene procesne predpostavke za njeno obravnavo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 416/2021 z dne 6. 10. 2021 ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cp 937/2021 z dne 30. 6. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju št. I Z 4/2021 z dne 24. 2. 2021 zavrglo, ker je prepozna (3. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena in četrte alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik