Jedro

Neobstoj upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje ne pomeni, da se vrnitev v prejšnje stanje predlaga iz očitno neupravičenega razloga, kar bi lahko bil razlog za to, da sodišče ne bi izvedlo naroka.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke (v nadaljevanju toženca) za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo (I. točka izreka). Ugodilo pa je predlogu za izdajo dodatnega sklepa, s katerim je tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) odmerilo pravdne stroške še v znesku 567,00 EUR, ki jih je toženec dolžan povrniti tožnici v roku 8 dni od vročitve izpodbijanega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Zoper izpodbijani sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Opozarja, da v predmetni zadevi sodišče ni razpisalo naroka, čeprav je v skladu s 120. členom ZPP le-ta obligatoren. Nadalje navaja, da ga že 4. 12. 2023, na dan vročitve obvestila sodišča, ni bilo doma, saj je bil v službi, v kateri je nameraval delati do sobote, 9. 12. 2023, vendar je v petek 8. 12. 2023 pogorelo skladišče družbe, v kateri je zaposlen, zato je moral na delu ostati še v soboto 9. 12. 2023. V nedeljo 10. 12. 2023 se je odpeljal domov po nova oblačila, saj mu je bilo odrejeno dežurstvo od 11. 12. 2023 dalje za nedoločen čas. V tednu med 4. 12. in 10. 12. 2023 tako ni imel 7 dni časa za prevzem pošiljke, saj je bil doma zgolj 10. 12. 2023. Prav tako s partnerko ni imel dogovora, da naj preverja njegovo pošto. Poudarja tudi, da ni nobenega razloga, da bi se izogibal vročitvi tožbe v predmetnem postopku, saj je bil on tisti, ki je začel postopek v zvezi z oporoko. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Tožnica je odgovorila na pritožbo in se zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša stroške.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V skladu s 350. členom ter 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu oziroma v delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Po presoji sodišča druge stopnje pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje kršitev drugega odstavka 120. člena ZPP, ki določa, da na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše sodišče narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Določba drugega odstavka 120. člena ZPP o obveznosti razpisa naroka se nanaša le na predloge za vrnitev v prejšnje stanje, ki so dopustni. Razpis naroka na katerega morata biti vabljeni obe stranki, je tedaj praviloma obligatoren1. Zagotovljena mora biti kontradiktornost naroka.

7.Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi obravnavanega sklepa obrazložilo, da razlogi, ki jih navaja toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niso upravičeni razlogi v smislu prvega odstavka 116. člena ZPP, zato sodišče prve stopnje ni izvedlo naroka z zaslišanjem predlagane priče in toženca (4. točka obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje). Sodišče prve stopnje se je, torej spustilo v presojo ali je toženec iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev pritožbe zoper zamudno sodbo. Takšno presojo pa bi lahko sodišče prve stopnje opravilo le, če bi razpisalo narok, kot to določa drugi odstavek 120. člena ZPP in na naroku izvedlo predlagane dokaze. Neobstoj upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje ne pomeni, da se vrnitev v prejšnje stanje predlaga iz očitno neupravičenega razloga, kar bi lahko bil razlog za to, da sodišče ne bi izvedlo naroka. Sodišče prve stopnje ni posebej obrazložilo nobenega od razlogov, ki bi lahko bili podlaga zato, da ni izvedlo naroka. Očitno neupravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje v obrazložitvi sklepa ne omenja. Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi se predlog za vrnitev v prejšnje stanje opiral na dejstva, ki bi bila splošno znana.

8.Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

9.V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje opravilo narok in nato presodilo o utemeljenosti toženčevega predloga. Izvedba pritožbene obravnave ima zgolj kontrolno, dopolnilno funkcijo in prvostopenjskega postopka ne sme (v celoti) nadomeščati. Odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje bi tako nesorazmerno posegla v ustavno zavarovano pravico do pritožbe (25. člen Ustave Republike Slovenije).

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena v zvezi z 366. členom ZPP).

-------------------------------

1Glej Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 501.