Jedro

Dejstvo, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki tudi po tem, ko mu je bila priznana invalidnost III. kategorije, ne pomeni, da je bilo zanj na voljo ustrezno delovno mesto, in da je odpoved pogodbe o zaposlitvi zato nezakonita.

To, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo šele po prejemu mnenja komisije z dne 12. 9. 2014 pomeni, da je ravnala zakonito, torej v skladu z določbami zakonov, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepa o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 10. 2014 iz razloga nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in ugotovitev, da delovno razmerje tožniku pri toženi stranki ni prenehalo in še vedno traja. Posledično je zavrnilo tudi zahtevek za reintegracijo in reparacijo. Ugotovilo je, da je tožena stranka za tožnika preverjala možnost zaposlitve na drugem delovnem mestu, ki bi ustrezalo njegovi preostali delovni zmožnosti in strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti, vendar takega delovnega mesta ni bilo na razpolago. Prav tako se je trudila tožniku najti zaposlitev pri drugih delodajalcih v okolici, vendar neuspešno. Zato, in ker je pri podaji odpovedi iz razloga invalidnosti postopala v skladu z določbami področnih zakonov, je sodišče presodilo, da je odpoved zakonita.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih in da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb. Poleg tega naj bi bili razlogi med seboj različni in izključujoči. Bistveno je, da mu je tožena stranka zagotavljala delo tudi v času, ko je že bil delovni invalid III. kategorije in mu podala odpoved šele kasneje, ko je dobila mnenje. To pomeni, da je do takrat opravljal delo in je torej bilo pri toženi stranki zanj na voljo delovno mesto. Tožena stranka ga tudi ni poslala na čakanje, ko je postal invalid III. kategorije.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu komunalni delavec I. Z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: ZPIZ) z dne 30. 1. 2014 je bil spoznan za invalida III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, s pravico do dela na drugem ustreznem delovnem mestu z omejitvami (1), s polnim delovnim časom od 28. 1. 2014 dalje. Ker tožena stranka zanj ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta, je 30. 5. 2014 vložila na Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: Komisija) predlog za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 103. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) (2). Komisija je 12. 9. 2014 podala mnenje, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in zato obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji invalidov (ZZRI).

8. Revizija smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi se sodišče druge stopnje ne opredelilo do pritožbenih navedb in ker naj bi sodba ne imela razlogov o odločilnih dejstvih. Bistvena kršitev ni podana, ker je sodišče druge stopnje odgovorilo na vse relevantne pritožbene navedbe. Posledično izpodbijana sodba vsebuje tudi razloge o odločilnih dejstvih.

9. Očitek, da naj bi bila dejstva oziroma razlogi, na katerih sodišče utemeljuje sodbo, izključujoča, ni razumljiv, sploh glede na revizijski očitek, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Zato revizijsko sodišče nanj vsebinsko ne more odgovoriti.

10. Dejstvo, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki tudi po tem, ko mu je bila priznana invalidnost III. kategorije, ne pomeni, da je bilo zanj na voljo ustrezno delovno mesto, in da je odpoved pogodbe o zaposlitvi zato nezakonita. Tudi zato, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo (dejanske ugotovite, na katere je revizijsko sodišče vezano – tretji odstavek 370. člena ZPP), da tožena stranka ni imela na voljo delovnega mesta, ki bi bilo za tožnika ustrezno glede na omejitve iz odločbe ZPIZ. Da naj bi tožnik v tem času delal in kaj naj bi delal, iz dejanskih ugotovitev ne izhaja.

11. To, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo šele po prejemu mnenja komisije z dne 12. 9. 2014 pomeni, da je ravnala zakonito, torej v skladu z določbami zakonov, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti (glej 7. točko obrazložitve), saj pred prejemom mnenja Komisije invalidu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi.

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Ker gre v zvezi z zahtevkom, o katerem je bilo odločeno, za spor o prenehanju delovnega razmerja, v skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Op. št. (1): Kjer ni potrebno dvigovati ali prenašati bremen, težjih od 15 kg, brez sestopanja z enega nivoja na drugega.

Op. št. (2): Ki se skladno z določbo 429. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – (ZPIZ-2) do ureditve v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, še vedno uporablja.