Jedro

Ker tožnica ob ponovni vložitvi zahteve (ali po ZPIZ-1 ali po ZPIZ-2) ni izpolnjevala pogoja prenehanja obveznega zavarovanja, toženec še ni opravil ponovne odmere starostne pokojnine. Slednje bo toženec izvedel, ko bo tožnica izpolnjevala vse pogoje iz 108. člena ZPIZ-2. Ponovna odmera pokojnine ne omogoča sočasnega statusa uživalca pokojnine in zavarovanca, temveč je tudi za ponovno odmero, kar je ključno, potrebno prenehanje ponovnega obveznega zavarovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 6. 2024 in odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 22. 11. 2023 ter da se tožnici ponovno odmeri sorazmerni del starostne pokojnine od 2. 10. 2013 dalje.

2.Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Meni, da je na podlagi ponovno vložene vloge upravičena do ponovne odmere starostne pokojnine z upoštevanjem pokojninske dobe iz ponovnega zavarovanja. Toženec njeni zahtevi ni ugodil, ker je še vedno prijavljena v obvezno zavarovanje kot delavec v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom. Pravno podlago, ki jo je uporabil toženec se nanaša na izplačevanje pokojnine in ne priznanje. V času vložitve zahteve je imela status delno reaktiviranega upokojenca. Do ponovne odmere starostne pokojnine z upoštevanjem dodatne dobe je upravičena po 117. členu ZPIZ-2. Zakonska omejitev je zgolj višina dodane dobe v ponovnem reaktiviranju, ne pa v ponovnem izpolnjevanju pogojev za starostno upokojitev in pravico do pokojnine. Tudi zadnji odstavek 117. člena ZPIZ-2 daje zavarovancu možnost, da uveljavlja dodatno dobo, povečanje oziroma ponovno odmero po dopolnitvi šestih mesecev dodatne dobe. Pravilna uporaba te določbe dopušča edino razlago, da je zahteva dopustna, učinkuje pa največ od naslednjega dne po prenehanju ponovnega zavarovanja. Ker sodišče v času odločitve ni preverilo, ali je zavarovanka še zavarovana, je odločilo na podlagi spisovnih podatkov po stanju 23. 11. 2023, zaradi česar je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno in je izpodbijana sodba nezakonita.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov. Pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni bilo.

5.Predmet presoje sta bili odločba toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 6. 2024 in odločba št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 22. 11. 2023, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnice o ponovni odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine od 2. 10. 2013 dalje.

6.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je bila tožnica na podlagi zahteve 20. 4. 2023 upravičena do ponovne odmere sorazmernega dela starostne pokojnine.

7.Neutemeljen je pritožbeni očitek o nezakoniti odločitvi, ker je bila uporabljena pravna podlaga, ki ureja izplačevanje dajatev, saj se določilo 111. člena ZPIZ-2 nanaša le na pogoje za začetek izplačevanja pokojnin in trajanje. Pravna podlaga, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že toženec v izpodbijani dokončni odločbi, je prvi odstavek 108. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2), ki določa, da pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine, ko izpolni pogoje iz 27. člena ZPIZ‑2. Slednje določa predpisano starost in pokojninsko dobo pod pogojem prenehanja obveznega zavarovanja, kar določa drugi odstavek 108. člena ZPIZ-2. Gre za kumulativno predpisane pogoje, kot pravilno ugotovi sodišče v 6. točki obrazložitve, ki jih mora zavarovanec izpolnjevati pri priznanju pravice do starostne pokojnine. Sodišče je ustrezno izpostavilo pravno stališče, da je pravica do starostne pokojnine pogojena s prenehanjem zavarovanja.

8.Odločitev toženca, s katero je bila zavrnjena zahteva za priznanje pravice do ponovne odmere starostne pokojnine, je tudi po pritožbeni oceni pravilna, saj tožnica ob vložitvi zahteve ni izpolnjevala vseh pogojev. Iz upravne dokumentacije je razvidno, da je toženec tožnico po vložitvi zahteve pozval na predložitev dokazila o izbrisu samostojne dejavnosti in odjave iz zavarovanja. Tožnica je sicer zaprosila za podaljšanje roka, vendar niti kasneje ni predložila zahtevanih dokazil. Povsem utemeljeno je toženec zavrnil tožničino zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine po 117. členu ZPIZ-2.

9.Neuspešen je pritožbeni ugovor, da določilo 117. člena ZPIZ-2 tožnici omogoča, da kot delno reaktivirana upokojenka zahteva ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem dodatne dobe že naslednje koledarsko leto po izpolnitvi šest mesecev dodane dobe. Ker tožnica ob ponovni vložitvi zahteve (ali po ZPIZ-1 ali po ZPIZ-2) ni izpolnjevala pogoja prenehanja obveznega zavarovanja, toženec še ni opravil ponovne odmere starostne pokojnine. Slednje bo toženec izvedel, ko bo tožnica izpolnjevala vse pogoje iz 108. člena ZPIZ-2. Ponovna odmera pokojnine ne omogoča sočasnega statusa uživalca pokojnine in zavarovanca, temveč je tudi za ponovno odmero, kar je ključno, potrebno prenehanje ponovnega obveznega zavarovanja.

10.Neuspešen pa mora ostati tudi pritožbeni očitek nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ker sodišče v času odločanja ni preverilo, ali je zavarovanka še zavarovana in je odločilo le na podlagi spisovnih podatkov po stanju 23. 11. 2023. V socialnih sporih se skladno s 63. členom ZDSS-1 presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov toženca, kar pogojuje presojo dejanskega stanja, ki je obstajalo do izdaje izpodbijanih dokončnih odločb. Dejansko stanje po izdaji dokončne odločbe pa je lahko le predmet novega postopka.

11.Upoštevajoč obrazloženo je potrebno na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Toženec je iz podatkov matične evidence zavarovancev ugotovil, da je tožnica ob podaji zahteve še vedno vključena v obvezno zavarovanje.

2V tožničinem primeru izbris iz poslovnega registra.