Jedro

Z izvršilnim naslovom je pravnomočno ugotovljeno, da sta nični menjalna pogodba in prodajna pogodba. Gre za ugotovitveno sodbo, ki sploh ni izvršljiva, saj ne vsebuje nobenega dajatvenega povelja in je zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja zavrne.

Če bo upnica hotela doseči vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, bo morala z izbrisno tožbo na podlagi že pravnomočne ugotovitvene sodbe o ničnosti menjalne in kupne pogodbe zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov, torej zahtevati, naj se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi ničnih pogodb in s to vknjižbo povezani vpisi izbrišejo.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, v katerem je zavrnjen predlog za izvršbo zaradi izterjave pravdnih stroškov v višini 85.925,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka predloga) in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški izvršilnega postopka.

Obrazložitev

Upnica je dne 28.12.2004 predlagala izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Kočevju opr. št. 189/97 z dne 21.1.1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1016/98 z dne 1.7.1998 ter na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1383/2004 z dne 27.10.2004 tako, da se dovoli pri vl. št. 396 k.o. ... vknjižba lastninske pravice na A. in B., na vsalega do 1/2, pri vl. št. 196 in 197 k.o. ... pa vknjižba družbene lastnine s pravico uporabe na Kmetijsko gozdarsko posestvo K. Predlagala pa je tudi izvršbo za plačilo pravdnih stroškov v znesku 85.925,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

21.1.1998 do plačila z rubežem premičnin dolžnikov. Z izpodbijanim sklepom je Sodišče prve stopnje predlog za izvršbo v celoti zavrnilo.

V obrazložitvi svoje odločitve je navedlo, da je sodišče v sodbi, na podlagi katere upnica predlaga izvršbo, zavrnilo njen zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja in zato upnica tudi ne more doseči vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z zvršbo. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je v zadevi P 189/97 s tožbo zahtevala od sodišča, naj ugotovi, da sta nični menjalna pogodba z dne 9.11.1992 in prodajna pogodba z dne 29.12.1993 med Gozdnim gospodarstvom K. ter A. in B. in naj se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se dovoli pri vl. št. 396 k.o. ... vknjižba lastninske pravice na A. in B., na vsakega do 1/2, pri vl. št. 196 in 197 k.o. ... pa vknjižba družbene lastnine s pravico uporabe na Gozdarstvo G. d.d. kot pravnega naslednika Gozdnega gospodarstva K. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, Višje sodišče pa je z odločbo opr. št. I Cp 1016/98 izpodbijano sodbo potrdilo v delu, v katerem je bila ugotovljena ničnost pogodb, glede vzpostavitve zemljiškoknjižnega stanja pa je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Upnica je nato pri Okrajnem sodišču dosegla, da je zemljiškoknjižna referentka po uradni dolžnosti vzpostavila prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da je pri vl. št. 396 k.o. ... vknjižila lastninsko pravico na A. in B., na vsakega do 1/2, pri vl. št. 196 in 197 k.o. ... pa vknjižba družbene lastnine s pravico uporabe na Kmetijsko gozdarsko podjetje K. Po pritožbi je višje sodišče s sklepom opr. št. I Cp 1016/98 ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in odločilo, da se po uradni dolžnosti ne opravi vpis v zemljiško knjigo.

Upnica v pritožbi navaja, da je bilo pravnomočno ugotovljeno, da sta sporni pogodbi nični. Upnica meni, da zato lahko z izvršbo zahteva vrnitev tistega, kar sta stranki na podlagi ničnih pogodb prejeli. Upnica poudarja, da je res v zadevi P 198/97 zahtevala vpis družbene lastnine s pravico uporabe na pravnega naslednika Gozdnega gospodarstva K., Gozdarstvo G. d.d., kar glede na to, da gre za delniško družbo, res ni bilo mogoče. Meni, pa, da zato lahko sedaj z izvršbo doseže vpis družbene lastnine na Kmetijsko gozdarsko posestvo K. Da to drži, po mnenju upnice izhaja tudi iz sklepa višjega sodišča opr. št. I Cp 1383/2004, v katerem je sodišče zapisalo, da ni mogoč vpis po uradni dolžnosti, kar je mogoče razumeti tako, kot da se lahko opravi vpis po pravilih izvršilnega postopka. Upnica tako meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in zato predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, ter dovoli zemljiškoknjižni vpis stanja pred sklenitvijo ničnih pogodb.

Pritožba je delno utemeljena.

V izvršilnem postopku je uveljavljeno načelo formalne legalitete. To načelo pomeni, da izvršilno sodišče ni upravičeno presojati konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, na podlagi katerega je predlagana izvršba. Izvršilno sodišče izvršilnega naslova tudi ne more spreminjati. Izvršilno sodišče je vezano na rezultat predhodnih postopkov, iz katerih izvira izvršilni naslov, in mora upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu. Višje sodišče uvodoma poudarja, da sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1383/2004 z dne 27.10.2004, s katerim je višje sodišče spremenilo sklep sodišča prve stopnje in odločilo, da prejšnjega stanja v zemljiški knjigi ni mogoče vzpostaviti po uradni dolžnosti, v tem izvršilnem postopku nikakor ne more predstavljati izvršilnega naslova. Kot navaja sama upnica v pritožbi predstavlja izvršilni naslov v tem postopku pravnomočna odločba Okrajnega sodišča v Kočevju opr. št. 189/97 z dne 21.1.1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1016/98 z dne 1.7.1998. S to odločbo je pravnomočno ugotovljeno, da sta nični menjalna pogodba z dne 9.11.1992 in prodajna pogodba z dne 29.12.1993 med Gozdnim gospodarstvom K. ter A. in B. Gre za ugotovitveno sodbo, ki sploh ni izvršljiva, saj ne vsebuje nobenega dajatvenega povelja in je zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja zavrne. V tem delu je zato Višje sodišče pritožbo zavrnilo in na podlagi druge točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 do 75/02, v nadaljevanju ZIZ) potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Če bo upnica hotela doseči vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, bo morala z izbrisno tožbo na podlagi že pravnomočne ugotovitvene sodbe o ničnosti menjalne in kupne pogodbe zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov, torej zahtevati, naj se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi ničnih pogodb in s to vknjižbo povezani vpisi izbrišejo. Višje sodišče pa je pri uradnem preizkusu, ali so podane bistvene kršitve določb postopka na podlagi 350. člena ZPP v povezavi z 15. členom ZIZ ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo predlog upnice za izvršbo v zvezi z izterjavo pravdnih stroškov, ki so ji bili pravnomočno prisojeni z odločbo P 189/97. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Zato je višje sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek ( tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in je izpodbijani sklep delno razveljavilo, je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ tudi odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški izvršilnega postopka.